STA novice / Predlog zakona o dopolnitvi kazenskega zakonika po skrajšanem postopku sprejet na matičnem odboru

SNS je v parlamentarno proceduro vložila predlog sprememb kazenskega zakonika, s katerim se določajo procesni roki za izvedbo določenih faz predkazenskega postopka na način, da se v 90. členu kazenskega zakonika dodajata dva odstavka. S prvo spremembo kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka. Druga sprememba predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec v roku iz prejšnje točke vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let.

Nova odstavka 90. člena kazenskega zakonika bi se po mnenju predlagatelja uporabljala tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo sprememb tega zakona.

Na odboru za pravosodje, ki so ga zaradi odsotnosti predlagatelja Zmaga Jelinčiča Plemenitega začeli z zamudo, so bila podana tudi mnenja zakonodajno pravne službe DZ, državnega sveta, ministrstva za pravosodje, vrhovnega državnega tožilstva, sodnega sveta in odvetniške zbornice. Vsa mnenja so bila odklonilna.

Idejo o spremembi zastaralnih rokov so sicer pozdravili, vendar pa so opozorili, da so spremembe vložene v napačen zakon, in sicer se te nanašajo na sam kazenski pregon, ki pa je procesni rok, ki ga določa zakon o kazenskem postopku. Zakonodajno pravna služba DZ je ugotovila, da je predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države in spoštovanjem načela enakosti. Opozorila je tudi, da v primeru sostorilstva predlog zakona implicira presojo teka zastaralnega roka za vsako osebo posebej, kar je v nasprotju z zastaranjem.

To je poudaril tudi državni sekretar ministrstva za pravosodje Zlatko Ratej in dodal, da bi takšna zakonska določba predvsem v zapletenejših primerih pomenila amnestijo obdolžencev, predvsem v gospodarskih zadevah. Pridobivanje dokazov je predvsem v mednarodnih zadevah, denimo pri zbiranju bančnih podatkov, izjemno zapleteno in dolgotrajno, je opozorila vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok. Predsednik odvetniške zbornice Janez Starman pa je dejal, da bi bilo smiselno zastaralni rok vezati na izvedbo hišne preiskave ali na zaslišanje policije. Dodal je, da nedvomno podpira razmišljanja v tej smeri, vendar pa je predlog SNS sistemsko problematičen.

Komisija DS za državno ureditev je opozorila, da tudi vsebinsko predlog zakona ni ustrezen, saj se nanaša na vsa kazniva dejanja, ne samo na gospodarska, kot je navedeno v obrazložitvi. Po njihovem mnenju pa obstaja še dodatni problem, predlog zakona se glede načina preiskave veže samo na tista dejanja, kjer policija izvaja preiskovalna dejanja na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, imamo pa tudi drugačne vrste preiskovanih dejanj in ni argumentiranega razloga, zakaj bi jih obravnavali različno, glede na to, kako v postopku postopajo udeleženci.

Da gre za pravno zmešnjavo, da se novelira napačen zakon, da lahko krajšanje zastaralnih rokov poglobi gospodarski kriminal, so argumente proti nizali člani odbora iz opozicijskih vrst, ki so napovedali, da predloga ne bodo podprli. Motilo jih je tudi, da nikogar od predlagateljev ni bilo na seji odbora za pravosodje. Dušan Verbič iz Konkretno pa je dejal, da ob primerih, kot sta Janković in Kangler, vidimo, da je s kazenskim postopkom vendarle nekaj narobe.