STA novice / POPRAVEK: Na vrhovnem državnem tožilstvu predlagane spremembe kazenskega zakonika ocenjujejo kot nepremišljene in škodljive
petek, 21.1.2022
V 3. odstavku vesti se navedba pravilno glasi: Na vrhovnem tožilstvu so ob tem izpostavili odločbo ustavnega sodišča, v kateri to opozarja, da lahko odločitev tožilca za vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka preprečujejo objektivne okoliščine, "zato je v takih primerih omejevanje pregona z nerazumnimi roki v nasprotju z ustavo". Popravljeno vest objavljamo v celoti.
Ljubljana, 21. januarja (STA) - Vrhovno državno tožilstvo nasprotuje predlagani dopolnitvi kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke v zadevah gospodarske kriminalitete. Gre za nepremišljen in vsebinsko neutemeljen poseg v materialno kazenskopravno zakonodajo, ki nima podlage v statistični analizi podatkov o dolžini teka kazenskega postopka, pravijo.
Predlog dopolnitve, ki ga je v DZ vložila SNS, nedavno pa je dobil tudi zeleno luč odbora za pravosodje, predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka. Prav tako kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Spremembe bi uporabljali tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona.
Na vrhovnem tožilstvu so ob tem izpostavili odločbo ustavnega sodišča, v kateri to opozarja, da lahko odločitev tožilca za vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka preprečujejo objektivne okoliščine, "zato je v takih primerih omejevanje pregona z nerazumnimi roki v nasprotju z ustavo".
Dopolnitve so po njihovem tudi v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom ter "povsem neprimeren ukrep za preprečevanje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku". Predlagana omejitev teka predkazenskega postopka na največ dve leti po opravi prvega preiskovalnega dejanja policije "namreč ne upošteva posebnosti posameznih primerov". "Zaradi tega bi bil lahko nesorazmerno oviran oziroma celo onemogočen učinkovit pregon kaznivih dejanj v javnem interesu," so zapisali.
Kritični so tudi do prehodne in končne določbe, po kateri bi se spremembe uporabljale tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, izvršenih pred uveljavitvijo dopolnitve zakona, in pri katerih je policija že uvedla preiskovalno dejanje. Kot pravijo, bi dejansko pomenila amnestijo storilcev najzahtevnejših kaznivih dejanj, predvsem s področja gospodarstva in korupcije.
Opozarjajo še, da bi morali predlagano materijo obravnavati v procesnem zakonu, to je zakonu o kazenskem postopku, in ne v materialnem.
Zadnje novice
-
Odbor DZ za zdravstvo se je seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti (dopolnjeno)
13.10.2026 -
Janša napovedal možnost krivdne razrešitve DVK in kazenske ovadbe
13.10.2026 -
Odbor za zdravstvo so je se seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti
13.10.2026 -
Tea Košir se je vnaprej odpovedala poslanski funkciji
13.10.2026 -
Dve interesni skupini DS s predlogom za razrešitev Lotriča
13.10.2026 -
Odbor za pravosodje DZ obravnaval predloga proračunov za leti 2027 in 2028
13.10.2026 -
DZ o datumu referenduma o interventnem zakonu na petkovi izredni seji (dopolnjeno)
13.10.2026 -
EU sprošča 4,2 milijarde evrov za Madžarsko
13.10.2026 -
Ustavno sodišče ponovno zavrnilo predlog zadržanja zakona o lokalnih volitvah
13.10.2026 -
Zaposleni v šolstvu s peticijo in pozivom proti napovedanim spremembam
13.10.2026 -
LOKALNE VOLITVE: Od prejšnjih volitev več popravkov zakonodaje, temeljna pravila ostajajo (tema)
13.10.2026 -
LOKALNE VOLITVE: Število članov občinskega sveta odvisno od velikosti občine (tabela)
13.10.2026