STA novice / Pred ustanovno sejo DZ: Poslanci sestavljajo najvišji zakonodajni organ

Osnovna naloga državnega zbora je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države. Sem sodi sprejemanje sprememb ustave, sprejemanje novih ali noveliranih zakonov in drugih aktov, med njimi državnega proračuna, ter ratificiranje mednarodnih pogodb. Prav tako je v pristojnosti DZ razpisovanje referendumov.

DZ opravlja tudi volilno funkcijo; imenuje in razrešuje najpomembnejše nosilce funkcij v državi. Med drugim je pristojen za izvolitev predsednika vlade in ministrov, ustavnih sodnikov, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in člane računskega sodišča.

Prve naloge novega sklica bodo po pričakovanjih sprejetje sprememb zakona o vladi in potrditev najprej mandatarja in nato nove vlade. Glede na napovedi največje parlamentarne stranke novega sklica, Gibanja Svoboda, bodo pohiteli tudi z razpravo o predlogu zakona za odpravo škodljivih ukrepov dosedanje vlade, ki ga je pripravila civilna družba.

Predsednik republike Borut Pahor pa je danes ob podpisu ukaza za sklic ustanovne seje DZ spomnil, da nove poslance že na začetku mandata čakata tudi postopka imenovanja novega predsednika Računskega sodišča in viceguvernerja Banke Slovenije.

Poslanci imajo tudi nadzorno funkcijo; odločajo o interpelacijah posameznih ministrov, o zaupnici ali nezaupnici vladi ter o morebitnem predlogu ustavne obtožbe predsednika republike, vlade ali ministrov. Odrejajo parlamentarne preiskave ter postavljajo poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrski ekipi.

DZ sicer sestavlja 90 poslancev: 88 jih je izvoljenih na splošnih volitvah, po enega pa izvolijo še pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti. Svoje delo opravljajo na plenarnih sejah in na sejah delovnih teles. Delo DZ vodi predsednik, ki ga poslanci izvolijo na konstitutivni seji z večino glasov vseh poslancev. Pri delu mu pomagajo največ trije podpredsedniki.

Poslanci svojo poslansko funkcijo opravljajo poklicno, zaradi česar ne smejo opravljati funkcij ali dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo poslanca. Med njimi je denimo županska.

Sme pa poslanec samostojno ali v delovnem razmerju opravljati dejavnost, a največ v obsegu, ki ne presega petine polnega delovnega časa.

Poslanci so tudi zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju Komisiji za preprečevanje korupcije. Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije morajo najpozneje v enem mesecu po nastopu in po prenehanju funkcije komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan nastopa oziroma prenehanja funkcije. Podatke o premoženjskem stanju morajo zavezanci komisiji sporočiti tudi leto dni po prenehanju funkcije.