STA novice / Generalni tožilec Šketa pozdravlja prvo obletnico delovanja Evropskega javnega tožilstva (dopolnjeno)
sreda, 1.6.2022
Luxembourg, 01. junija (STA) - Generalni državni tožilec Drago Šketa se danes v Luksemburgu udeležuje slovesnosti ob prvi obletnici začetka delovanja Evropskega javnega tožilstva (EPPO). Slovenska delegirana tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir sta sicer zaradi zapletov pri imenovanjih z delom začela šele novembra lani.
Šketa je v torek za STA dejal, da je vesel, da so tako slovenska delegirana tožilca kot predstavnik Slovenije v kolegiju tožilcev že aktivni, in že "izvajajo določene preiskave, kot tudi v predkazenskem postopku obravnavajo posamezne zadeve".
Po besedah Škete se bodo v Luksemburgu danes srečali generalni tožilci oz. njihovi namestniki iz 22 držav, ki so del Evropskega javnega tožilstva, ter izmenjali poglede na prihodnost tožilstva.
Slovenija je bila zadnja sodelujoča članica, ki je imenovala delegirana tožilca, zaradi česar je bila tudi pod drobnogledom Evropske komisije.
Danska, Irska, Madžarska, Poljska in Švedska v evropskem tožilstvu ne sodelujejo.
Glede morebitnih zaostankov, ki so nastali zaradi odločitev vlade, ki so privedli do zamud pri imenovanju slovenskih tožilcev, Šketa ni zaskrbljen. Kot pravi, bosta tožilca to nadoknadila v prihajajočih letih, po njegovem prepričanju pa ni nevarnosti, da bi zaradi tega prišlo do zastaranja kakšnega primera.
Evropsko javno tožilstvo je namenjeno boju proti goljufijam v EU in zlorabam evropskih sredstev. Opravlja preiskave ter izvaja ukrepe pregona in opravlja funkcije tožilca na pristojnih sodiščih držav članic.
Deluje na dveh ravneh. Strateško sestavljata evropski glavni tožilec in kolegij tožilcev, v katerem sedi po en predstavnik iz vsake države - Slovenijo zastopa Jaka Brezigar. Glavna tožilka je Romunka Laura Codruta Kövesi.
Operativno raven sestavljajo evropski delegirani tožilci, ki so v svojih državah odgovorni za izvajanje konkretnih kazenskih preiskav in pregone v okviru pristojnosti evropskega javnega tožilstva. Njihovo delo nadzorujejo tričlanski stalni senati, ki vodijo preiskave ter sprejemajo operativne odločitve.
Prvo leto svojega delovanja se lahko pri EPPO pohvalijo z nekaterimi uspehi. Kot so navedli v današnjem sporočilu za javnost, je bilo v tem času zabeleženih in analiziranih 4006 kaznivih dejanj, odprtih je bilo 929 preiskav, prav tako pa so bile izdane odredbe o zamrznitvi sredstev v vrednosti 259 milijonov evrov, kar je štirikrat več, kot znaša letni proračun evropskega tožilstva.
Od 4006 obravnavanih kaznivih dejanj jih je 1921 izviralo od nacionalnih organov, 1841 od zasebnih strank, 231 od institucij, organov, organizacij in agencij EU, 13 pa so jih po uradni dolžnosti registrirali evropski delegirani tožilci.
Kljub temu izzivi ostajajo, opozarjajo pri EPPO, kjer kot najpomembnejšega omenjajo nizko stopnjo odkrivanja goljufij v EU.
Zadnje novice
-
Skoraj 35 let po sprejetju zakona o denacionalizaciji nerešenih še 65 zahtevkov (tema)
17.9.2026 -
Interventni zakon za boljše izvajanje dolgotrajne oskrbe skozi odbor DZ brez glasu proti
16.9.2026 -
Odbora DZ zavrnila sklepe opozicije glede izjave EU o ravnanju Izraela
16.9.2026 -
Državni svet tudi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja
16.9.2026 -
Govor von der Leyen v znamenju potrebe po skupnem ukrepanju (zbirno)
16.9.2026 -
Vlada Mahniču: Sova in OVS bosta še naprej poročala predsednici republike
16.9.2026 -
Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje (seznam)
16.9.2026 -
Spiritov razpis za Šaleško dolino in Zasavje ne bo prekinjen
16.9.2026 -
Evropski parlament potrdil carinsko reformo
16.9.2026 -
Na seji OZP znova polemično, obeta se nova zunanjepolitična strategija
16.9.2026 -
Na odboru za izobraževanje ob obravnavi predloga rebalansa proračuna tudi kritike napovedane šolske reforme
16.9.2026 -
Več prič preiskovalne komisije o financiranju strank ustanovilo zavod za zaščito prič (dopolnjeno)
16.9.2026