STA novice / Schallenberg: Zaenkrat ne vidimo alternative nadzoru na meji (daljše)

Schallenberg je glede nadzora na notranji meji v schengenskem prostoru dejal, da v luči vojne v Ukrajini ter "120-odstotnega povečanja nezakonitih prehodov meje v zadnjih mesecih" ni alternative temu ukrepu, si bodo pa prizadevali z dialogom najti rešitev, da se schengensko območje ohrani in da bodo razmere na meji spet take kot pred letom 2015.

Slovenija, kot je poudarila ministrica Fajon, ne vidi razlogov za ohranjanje nadzora na meji. Avstrijskega kolega je obvestila o načrtovani odstranitvi ograje na meji s Hrvaško, a mu obenem zagotovila, da bo Slovenija še naprej zagotavljala ustrezno zaščito zunanje schengenske meje.

Avstrija je leta 2015 na vrhuncu begunske krize uvedla nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko ter tega ves čas podaljšuje. Nazadnje so ga sredi maja podaljšali še za pol leta, med razlogi pa navedli tudi vojno v Ukrajini.

Ministra sta sicer danes potrdila dobro sodelovanje med državama različnih področjih ter posebej poudarila pomen manjšin.

Fajonova je povedala, da se je pred obiskom sestala s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji, ki so po njenih besedah pozdravili pozitivne premike na avstrijski strani.

"Dogovorila sva se, da bomo sodelovali, na zvezni ravni in ob meji, da zagotovimo pomoč naši narodni skupnosti," je dejala, ob tem pa izrazila tudi podporo nadaljevanju dialoga z nemško govorečo skupnostjo v Sloveniji in krepitvi njene jezikovne in kulturne identitete.

"Obe skupini potrebujeta našo pomoč in zaščito," pa je dejal Schallenberg.

Na vprašanje, ali si bo Slovenija pod novo vlado prizadevala za notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP), je Fajonova odgovorila, da slovenska stran v dialogu z Avstrijo poudarja predvsem izpolnjevanje 7. člena pogodbe, ki zagotavlja pravice slovenske skupnosti v Avstriji.

"Vprašanje statusa pogodbenice pa ni predmet dialoga z Avstrijo, poleg tega razmere v svetu tega ta hip ne omogočajo," je dodala.

Schallenberg pa je dejal, da je ADP po avstrijskem mnenju omejena mednarodna pogodba, tako da se ji Slovenija ne more pridružiti. "Ne glede na to, pa smo zavezani njenemu spoštovanju in zaveze jemljemo resno," je dejal.

Še ena tema, glede katere Ljubljana in Dunaj nimata enakega stališča, je jedrska energija. Schallenberg je danes ponovil nasprotovanje Dunaja jedrski elektrarni v Krškem, a priznal, da izmenjava informacij na strokovni ravni dobro teče. "Vem, da odpoved jedrski energiji ni na slovenskem dnevnem redu, želim pa si, da stvari naprej peljemo tako, da bo v korist obeh držav," je dejal.

Ministra sta govorila tudi o razmerah v Ukrajini ter se zavzela za sodelovanje pri projektih za obnovo države po vojni ter pomoč njenemu prebivalstvu.

Zavzela sta se tudi za to, da se v EU naredi vse za uresničitev zavez, danih državam Zahodnega Balkana glede vključevanja v unijo.

"Oba sva srcem zavezana podpori državam Zahodnega Balkana za čimprejšnje članstvo in veliko pozornosti bova posvečala temu, da bodo na agendi EU," je dejala Fajonova.

Schallenberg pa je opozoril na geopolitično odgovornost unije Zahodnega Balkana in na obljube, dane regiji pred 19 leti. "Če govorimo o Ukrajini in Moldaviji, moramo govoriti tudi o Zahodnem Balkanu," je dodal in posvaril pred ustvarjanjem kandidatk prvega in drugega reda.

Vodja avstrijske diplomacije je bil prvi gost iz tujine na obisku v Sloveniji po imenovanju nove slovenske vlade prejšnji teden. Izrazil je hvaležnost, da je lahko Ljubljano obiskal tako hitro, medtem ko je Fajonova omenila simboličen pomen obiska.

Na programu njegovega obiska sta še srečanji premierjem Robertom Golobom in predsednikom Borutom Pahorjem.