STA novice / DZ zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi

S spremembo zakona o vladi so stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica predlagale reorganizacijo vlade s spremenjenimi pristojnostmi in ustanovitvijo treh dodatnih ministrstev, in sicer ministrstva za solidarno prihodnost, ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstva za podnebje in energijo.

Če bodo takšne spremembe zakona potrjene, bo Slovenija država z največ ministrstvi v EU oz. celo v Evropi, je v imenu predlagateljev opozoril Branko Grims. Gre za zapravljanje denarja, stroške, ki bodo nastali s povečanjem števila ministrstev, pa bodo plačali davkoplačevalci, je dejal.

Ob tem je na vlado naslovil kritike v zvezi "umetno povzročenim špekulativnim pomanjkanjem naftnih derivatov" v zadnjih dneh. Vladi je očital neoperativnost in neodzivanje, zaradi česar je nastala škoda. Z večanjem števila ministrstev pa bo po njegovem mnenju vlada še manj operativna.

"V 14 dneh smo mi naslovili prvi protikoronski paket, vse, kar je bilo ključno. Vi razen kadrovanja ter podražitve bencina in dizla niste naredili nič," je ugotavljal njegov strankarski kolega Žan Mahnič. Meni, da gre izključno za kadrovanje, zaposlovanje in nagrajevanje tistih, ki bodo služili aktualni vladi oz. so v preteklosti pripomogli, da je prišla na oblast.

Sprememba zakona zasleduje čim bolj učinkovito organizacijsko strukturo, ki se bo hitro odzivala na za državljane pomembnih področjih, tistih, ki jih vlada uvršča med prioritetna in so usmerjena v bodočnost, je po drugi strani pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Za očitki, da bo širša sestava vlade neučinkovita in potratna, se po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) skriva le zavlačevanje in nagajanje. "Prejšnja vlada je dobila priložnost, da se organizira, kot misli, da je najbolje zanjo in da bo najbolje delovala. Pod krinko ljudskosti tega danes ne dovoli koaliciji," je dejala Kozlovičeva, ki se ji zdi nekorektno, da se vnaprej sodi, da nekaj ne bo delovalo.

Tudi Jonas Žnidaršič (SD) je dejal, da se ne more znebiti občutka, da se s predlogom za referendum želi malce "zabremzati delo vlade in ji vreči kakšno poleno ali dve pod noge". Gre za "politični poker na račun davkoplačevalcev", je menil. Spremembe so po njegovih besedah predlagali zato, ker so prepričani, da bodo lahko tako najbolj učinkovito uresničili zaveze volivcem, ki so jih dali v času pred volitvami.

Po oceni Nataše Sukič (Levica) je predlog za posvetovalni referendum "ceneni politični spektakel". Predlagateljem je očitala, da se poslužujejo laži in manipulacij ter argumentov, ki sploh niso povezani z vprašanjem, zakaj ta referendum potrebujemo. Referendum o tem, kakšno vlado si ljudstvo želi, se je po njenih besedah zgodil 24. aprila na volitvah, "takrat so ljudje podelili mandat, da si nova vlada postavi tak ustroj, za katerega verjame, da bo lahko uresničila, kar je napovedala".

Za podporo referendumu se niso odločili niti v NSi. Kot je pojasnila Vida Čadonič Špelič, želijo, da se politika preneha ukvarjati sama s seboj in začne delati to, za kar je bila izvoljena. Je pa Čadonič Špeličeva poudarila, da si ljudje ne želijo novih ministrstev, ampak rešitve aktualnih problemov. "Vsekakor mora nova vlada čim hitreje pripraviti nabor ukrepov, ki bo učinkovit odgovor na visoke cene hrane, elektrike in tudi surovin v kmetijstvu," je pozvala.

Sejo so sicer poslanci začeli z minuto molka v spomin na preminulega Boruta Šukljeta, poslanca v mandatu 2000-2004. Uvodoma je DZ potrdil še poslanski mandat Tomažu Lahu, ki je v poslanske klopi sedel namesto Barbare Kolenko Helbl. Slednji je namreč funkcija poslanke prenehala, ker je v novi vladi zasedla mesto generalne sekretarke vlade.