STA novice / V ospredju vrha EU širitev na vzhod in Zahodni Balkan (ozadje)

"Čas je, da priznamo, da je prihodnost Ukrajine, Moldavije in Gruzije v EU. Povabil vas bom, da Ukrajini in Moldaviji podelite status kandidatk za članstvo v EU," je predsednik Evropskega sveta Charles Michel zapisal v tradicionalnem vabilu voditeljem držav članic pred vrhom.

Voditelji bodo o podelitvi statusa kandidatk za članstvo v EU odločali na podlagi pretekli teden objavljenega mnenja Evropske komisije. Ta je predlagala, da se Ukrajini dodeli status kandidatke pod pogojem, da bo izvedla številne nadaljnje pomembne reforme. Komisija je predlagala, da se status kandidatke za članstvo podeli tudi Moldaviji, pri čemer je opozorila, da je na pravi reformni, protikorupcijski in evropski poti, vendar pa je pred njo še dolga pot. Glede Gruzije je komisija priporočila le, da se ji dodeli evropska perspektiva.

Glede na izjave ministrov članic EU, pristojnih za evropske zadeve, pred današnjim zasedanjem v Luxemborugu je pričakovati, da bodo voditelji potrdili podelitev statusa kandidatk Ukrajini in Moldaviji. "Ni niti ene države, za katero bi predlog predstavljal problem," je pojasnil luksemburški zunanji minister Jean Asselborn.

Podelitev tega statusa vzhodnoevropskima državama je med drugim jasno podprl danski zunanji minister Jeppe Kofod, čigar država je bila še do nedavnega med najbolj zadržanimi.

Da na vrhu pričakuje soglasje, pa je napovedal tudi francoski državni sekretar Clement Beaune, ki v imenu Francije predseduje svojemu zadnjemu zasedanju Sveta EU za splošne zadeve pred predajo predsedovanja Češki konec meseca.

Obenem je opozoril, da razprava o širitvi na vzhod ne sme pod vprašaj postaviti evropske poti Zahodnega Balkana.

To ob podpori podelitve statusa kandidatke Ukrajini prav tako izpostavlja več drugih držav članic, vključno z Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo. Na vrhu bi lahko po več letih čakanja vendarle začeli pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo. Več držav, med njimi tudi Slovenija, pa se aktivno zavzema, da bi status kandidatke za članstvo podelili Bosni in Hercegovini.

Premier Golob je že konec preteklega tedna med obiskom v Bruslju, kjer se je srečal tudi s predsednikom Evropskega sveta, napovedal, da bo na svojem prvem vrhu EU predlagal podelitev statusa kandidatke BiH. Za to se je sicer v pismu Michelu zavzel že predsednik republike Borut Pahor.

Slovenija je pripravila predlog, da bi status kandidatke BiH podelili že na vrhu konec tedna. Pred začetkom pristopnih pogajanj bi morala nato ta zahodnobalkanska država sprejeti zakone, opredeljene v političnem dogovoru, ki so ga politične stranke iz BiH dosegle na pogovorih v Bruslju pred enim tednom. To so zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu, zakon o sodiščih, zakon o preprečevanju konflikta interesov ter zakon o javnem naročanju, je razvidno iz predloga.

Zunanja ministrica Tanja Fajon ga je predstavila na ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU in današnjem zasedanju ministrov za evropske zadeve. Po ponedeljkovem srečanju z vodji diplomacij EU je povedala, da je predlog naletel na veliko podpore, predvsem pa razumevanja.

O širitvi na Zahodni Balkan bodo sicer voditelji EU pred zasedanjem Evropskega sveta razpravljali tudi s kolegi iz te regije. "Zahodni Balkan je pomemben za EU in EU je pomembna za Zahodni Balkan. Zato moramo širitvenemu procesu znova dati energijo in narediti napredek pri integraciji partneric z Zahodnega Balkana," je Michel zapisal v vabilu na vrh.

Voditelji držav članic bodo razpravljali še o ideji evropske politične skupnosti, katere namen bi bil krepitev političnega dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami, je napovedal predsednik Evropskega sveta. Gre za idejo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki jo je podal ob koncu konference o prihodnosti Evrope v začetku maja.

Rezultati te konference pa bodo tudi sicer na dnevnem redu zasedanja evropskih voditeljev. Evropski parlament je namreč na podlagi predlogov, oblikovanih v okviru tega posvetovanja z državljani EU, sprožil postopek za spreminjanje pogodb EU, do česar pa je več držav članic zadržanih.

V petek bo potekal še vrh območja z evrom, na katerem bodo sodelovali tudi voditelji držav, ki nimajo evropske valute. Na njem bodo predvidoma potrdili priporočilo Sveta EU, da se Hrvaška 1. januarja 2023 pridruži evrskemu območju.