STA novice / Sodišče EU znova proti splošni in neselektivni hrambi podatkov o komunikacijah

Omenjeni družbi zagotavljata javno dostopne storitve dostopa do interneta v Nemčiji, družba Telekom Deutschland pa zagotavlja tudi telefonske storitve. Na upravnem sodišču sta izpodbijali obveznost, ki jima jo nalaga nemški zakon o telekomunikacijah, da od 1. julija 2017 dalje hranita podatke o prometu in podatke o lokaciji v zvezi s telekomunikacijami svojih strank.

Omenjeni zakon namreč od ponudnikov javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev - zlasti z namenom pregona hudih kaznivih dejanj oziroma za preprečevanje konkretnega tveganja za nacionalno varnost - z nekaterimi izjemami zahteva splošno in neselektivno hrambo večine podatkov o prometu in o lokaciji končnih uporabnikov teh storitev za večtedensko obdobje.

Tik preden je omenjeni zakon leta 2017 začel veljati, je sicer pristojna nemška zvezna agencija za komunikacijska omrežja njegovo izvajanje zadržala.

Nemško zvezno upravno sodišče se je pri odločanju v zadevi obrnilo na Sodišče EU z vprašanjem, ali pravo unije taki nacionalni zakonodaji nasprotuje.

Sodišče v Luksemburgu je zdaj pojasnilo, da pravo unije nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki preventivno zaradi boja proti hudemu kriminalu in preprečevanja resnih groženj javni varnosti določa splošno in neselektivno hrambo podatkov o prometu in podatkov o lokaciji. S to sodbo je Sodišče EU tudi potrdilo svojo predhodno sodno prakso.

Glede konkretnega primera je še opozorilo, da je mogoče na podlagi nabora podatkov, katerih hrambo nalaga zakon, "priti do zelo natančnih ugotovitev o zasebnem življenju oseb, katerih podatki se shranjujejo, kot so vsakodnevne navade, kraji stalnega ali začasnega bivanja, dnevne ali druge poti, dejavnosti, družbeni stiki teh oseb in socialna okolja, ki jih obiskujejo, ter, natančneje, ugotoviti profil navedenih oseb".

Obenem je sicer sodišče izrecno izpostavilo, da države članice v določenih primerih - za zaščito nacionalne varnosti, boj proti hudemu kriminalu in preprečevanje resnih groženj javni varnosti - in ob strogem upoštevanju načela sorazmernosti lahko določijo zlasti ciljno in/ali takojšnjo hrambo takih podatkov ter splošno in neselektivno hrambo naslovov IP.

Na objavo odločitve v Luksemburgu se je že odzval nemški pravosodni minister Marco Buschmann, ki je Twitterju zatrdil, da jo bodo spoštovali in da bodo obveznost hrambe podatkov brez utemeljenega razloga "hitro in dokončno" umaknili iz zakona.

Vprašanje množičnega zbiranja in hrambe podatkov je v EU zelo sporno, Nemci pa so nanj še posebej občutljivi. Zagovorniki vztrajajo, da gre za pomembno orodje v boju proti organiziranem kriminalu, otroški pornografiji in terorizmu, medtem ko ga nasprotniki vidijo kot nevarno poseganje v zasebnost.

Prav tako danes je sicer Sodišče EU sprejelo tudi odločitev glede povezanega, a bolj specifičnega primera iz Francije.

Gre za primer dvojice, proti kateri sta bila uvedena kazenska postopka zaradi kaznivih dejanj trgovanja na podlagi notranjih informacij, korupcije in pranja denarja. Podlaga za ta postopka so bili osebni podatki iz telefonskih klicev in elektronske komunikacije obeh osumljenih, ki jih je francoski organ za finančne trge posredoval preiskovalnemu sodniku.

Dvojica se je zato pritožila in primer je prišel na kasacijsko sodišče, to pa je za mnenje, ali je francoska zakonodaja - ki za operaterje elektronskih komunikacijskih storitev zaradi boja proti kaznivim dejanjem zlorabe trga, katerih del je trgovanje na podlagi notranjih informacij, preventivno določajo splošno in neselektivno hrambo podatkov o prometu za eno leto od njihovega zapisa - v skladu s pravom EU, zaprosilo Sodišče EU.

Sodišče EU je zdaj odgovorilo, da takšna hramba podatkov ni dovoljena. Takšno mnenje sodnikov je pričakovano, je pa tudi v nasprotju s stališči večine držav članic EU, ki so na Sodišču EU že večkrat vztrajale, da preiskovalci morajo imeti dostop do podatkov o komunikacijah.