STA novice / Računsko sodišče: Država pri zmanjševanju tveganj za beg možganov delno učinkovita

Kot navaja v danes objavljenem revizijskem poročilu, se je pojem beg možganov uveljavil na področju obravnavanja ekonomskih selitev z vidika države izselitve kot trajno odhajanje izobraženega kadra na delo v tujino, poenotene definicije pa ni.

Pojav bega možganov je za države, iz katerih poteka emigracija, mednarodno identificiran kot negativen, saj se iz gospodarstev izteka človeški kapital kot strateški in razvojni vir, hkrati pa izvorna država izgublja sredstva, vložena v izobraževanje emigrantov. Pogoj za ustrezno upravljanje pojava bega možganov pa je, da država pozna lastne potrebe po obsegu in strukturi visoko usposobljenih državljanov glede na trg dela in načrtovani razvoj, povzema računsko sodišče.

Usmeritve za migracijsko politiko so bile sicer opredeljene v resoluciji o migracijski politiki iz leta 2002, ki jo je vlada konkretizirala v strategiji ekonomskih migracij za obdobje od 2010 do 2020 in strategiji na področju migracij (strategija 2019).

Kot nosilec strategije ekonomskih migracij je bilo zaradi tesne povezanosti pojava s trgom dela določeno ministrstvo za delo. Podatke o v gospodarstvu potrebnih kompetencah v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju, potrebne za učinkovito politiko ekonomskih migracij, bi moralo prispevati gospodarsko ministrstvo, na dolgoročne strateško-razvojne potrebe trga dela pa naj bi se odzivala tudi izobraževalna politika, ki je bila v pristojnosti ministrstva za izobraževanje, poudarja računsko sodišče.

Akcijski načrt za strategijo ekonomskih migracij za obdobje od leta 2010 do leta 2020 je bilo po njihovih navedbah "premalo določen, da bi omogočal učinkovito uresničevanje strategije", poleg tega pa vlada in ministrstva "niso zagotovili finančnih sredstev za konkretnejše in intenzivnejše aktivnosti na tem področju". Ministrstvo za delo tudi ni "kontinuirano spremljalo niti poročalo o uresničevanju" te strategije.

Pripravo akcijskega načrta je predvidevala tudi strategija na področju migracij, ki je ministrstvo za delo do konca leta 2021 ni pripravilo.

Je pa vlada, tako računsko sodišče, v letih 2020 in 2021 ustanovila dve medresorski delovni skupini za spremljanje migracij, vendar brez ekonomskih migracij, ter ukinila medresorsko delovno skupino za pripravo in spremljanje izvajanja strategije na področju migracij in koordinacijo aktivnosti s področja migracij.

Pri uresničevanju omenjenih strategij ministrstva niso aktivno in kontinuirano sodelovala, "kar je bilo še posebej izrazito v okviru procesa priprave in izvajanja projekta Platforma za napovedovanje kompetenc", opozarja sodišče.

Kot opominja, bi bilo treba na podlagi sklepa vlade s konca avgusta 2019 treba vzpostaviti celovit in sistemski pristop pri napovedovanju kompetenc za poklice prihodnosti. Vsa tri ministrstva bi morala skupaj z vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko začeti aktivnosti za postavitev platforme za napovedovanje kompetenc že v letu 2019, a je ministrstvo za delo prvi sestanek sklicalo 11 mesecev po tem, ko bi morale aktivnosti že teči.

Računsko sodišče je vladi glede na vse ugotovitve podalo priporočila za izboljšanje delovanja na tem področju.