STA novice / Evropski parlament potrdil končno stališče o predlogu direktive o trajnostni skrbnosti podjetij

Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, pravila iz predloga direktive, o čemer so danes glasovali poslanci, predvidevajo, da bodo morala podjetja opredeliti in po potrebi preprečiti, odpraviti ali ublažiti negativne učinke svojih dejavnosti na človekove pravice in okolje, kot so delo otrok, suženjstvo, izkoriščanje delovne sile, onesnaževanje, degradacija okolja in izguba biotske raznovrstnosti.

Prav tako bodo morala spremljati in ocenjevati vpliv svojih partnerjev v vrednostni verigi, vključno z dobavitelji, pa tudi prodajo, distribucijo, prevozom, skladiščenjem, ravnanjem z odpadki in druga področja.

Po navedbah Evropskega parlamenta se bodo lahko pravila uporabljala za podjetja s sedežem EU z več kot 250 zaposlenimi in prometom nad 40 milijonov evrov, pa tudi za matične družbe z več kot 500 zaposlenimi in prometom v višini več kot 150 milijonov evrov. Med drugim bodo vključena podjetja iz vseh sektorjev, vključno s finančnimi storitvami. Pravila bodo veljala tudi za podjetja izven EU, katerih promet presega 150 milijonov evrov in če je bilo v EU ustvarjenih vsaj 40 milijonov evrov.

Tista, ki zahtev ne bodo izpolnjevala, pa bodo odgovorna za škodo, pri čemer jih lahko kaznujejo tudi nacionalni nadzorni organi. Predvidene sankcije vključujejo tudi ukrepe, kot so umik blaga podjetja s trga ali globe v višini vsaj pet odstotkov neto svetovnega prometa. Kršiteljem iz tretjih držav bo medtem prepovedano javno naročanje v EU.

Kot izhaja iz vsebine sprejetega besedila, bi lahko nova pravila začeli uporabljati po treh ali štirih letih, odvisno od velikosti in prometa družbe. Manjša podjetja bodo lahko njihovo uporabo odložila še za eno leto.

Danes potrjeno končno stališče o direktivi EU o trajnostni skrbnosti podjetij ima še vedno pomembne pomanjkljivosti, so opozorili v slovenski okoljski organizaciji Focus.

Po njihovem mnenju je tako pred EU še dolga pot pri učinkovitem zagotavljanju pravic za žrtve ter odgovornost podjetij za vplive na podnebne spremembe in za soustvarjeno škodo.

"Parlament je sicer naredil več na področju dostopa do pravnega varstva, vendar na koncu ni uspel nasloviti sistemske nekaznovanosti podjetij. Niso zagotovili, na primer, da bi bila matična podjetja samodejno odgovorna za svoje hčerinske družbe ali za ustreznost izvedbe skrbnega pregleda. Tako naj bi žrtve same dokazovale, da podjetje ni izvedlo primernega skrbnega pregleda," so opozorili.

V Focusu prav tako navajajo, da EU vloge podjetij pri zaostrovanju podnebne krize "ne jemlje dovolj resno". Obveza za skrben pregled bi v skladu z direktivo namreč za veliko večino podjetij veljala šele zgodaj leta 2028, "kar je daleč od obstoječih podnebnih načrtov EU in njenih ciljev do leta 2030".

Med zadnjim krogom pogajanj med Evropskim svetom, parlamentom in komisijo, preden bo besedilo sprejeto v obliki zakona, pa bi morali po njihovi oceni izboljšati tako dostop do pravic za žrtve kot tudi ambicije za odgovornost za podnebne spremembe.