STA novice / Zbranih 5000 podpisov za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

"Izpričana množičnost državljanske podpore bo jasno sporočilo tudi odločevalcem v državnem zboru," so prepričani v društvu.

Zakonski predlog omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja, ko mu ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba. Predlog izrecno odreka pomoč v primeru akutnih duševnih motenj, določa obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta in psihiatrovo navzočnost pri sklepnem dejanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

"Tri javnomnenjske raziskave v obdobju leta in pol so potrdile večinsko podporo javnosti, ki je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja bivanja ter le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve. To potrjuje, da si velika večina ljudi želi smrti brez trpljenja," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Srebrni niti.

Izpostavili so, da sedanja zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne morejo pomagati niti zdravila niti paliativna oskrba. "Namen zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni nadomestiti slabo delujočo paliativno oskrbo, temveč zakon razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Paliativna oskrba in zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se tudi sicer ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe in ni alternativa zanjo," so navedli.

Predlog zakona po navedbah Srebrne niti ureja možnost pomoči in dostojanstvenega zaključka življenja za polnoletne, obvezno zavarovane osebe v Republiki Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja. Zakon izključuje to možnost za otroke oz. osebe mlajše od 18 let, za osebe, ki nimajo fizioloških razlogov trpljenja in za osebe z duševnimi motnjami. Prav tako pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nimajo osebe, ki trpijo zaradi naveličanosti življenja, osebe, ki niso same sposobne odločati o sebi, ali sorodniki za svojce.

Dejanska možnost zlorabe je po ocenah društva nična, saj zakon določa stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti še morebitnega paliativnega zdravljenja, predstavljenih možnosti lajšanja trpljenja s paliativno oskrbo in po pogovoru z lečečim ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki.

Predlog zakona ima tudi nasprotnike. Med drugim mu nasprotujejo v zdravniški zbornici, komisiji za medicinsko etiko ter komisiji za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.