STA novice / Predsednik vrhovnega sodišča Đorđević predsednici DZ predal poročilo o delu sodišč v lanskem letu

Sodišča so sicer v letu 2022 v reševanje prejela nekaj manj kot 793.000 zadev, rešila pa so jih nekaj več kot 799.000, je ob predaji letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti dela sodišč navedel predsednik vrhovnega sodišča Đorđević, ki je to funkcijo nastopil februarja letos.

Obenem je ocenil, da je poslovanje sodišč stabilno, po njegovih besedah pa se vztrajno izboljšuje tudi zaupanje v sodstvo ter dojemanje neodvisnosti sodstva v javnosti. V okviru prizadevanj za učinkovitost sodišč je Slovenija dosegla tudi zastavljen strateški cilj, in sicer zmanjševanje števila sodnikov. Nadaljnje zmanjševanje pa zdaj ni možno, saj se na sodišča prenašajo vedno nove pristojnosti, predvsem na upravno-pravnem področju, po drugi strani pa upada interes za sodniški poklic, je pojasnil Đorđević.

So pa sodišča po njegovih navedbah v lanskem letu uresničevala prednostno nalogo slovenskega sodstva, uveljavljanje informatizacije. Ob tem je izpostavil dva projekta, in sicer projekt Tipko, ki je namenjen implementaciji strojnih prepisov zvočnih zapisov v delovni proces sodišča in psevdoanonizmizacijo, ki bi omogočila objavljanje pomembnejših prvostopenjskih odločb. "Redno objavljanje sodnih odločb je namreč pomemben dejavnik zagotavljanja javnosti dela sodišč, pravne varnosti in enakosti," je poudaril.

Med koraki za nadaljnje uspešno delovanje slovenskega sodstva je Đorđević navedel reorganizacijo prvostopenjskih sodišč z uvedbo enotnega sodnega okrožja in enovitega sodnika. V okviru tega je nujna tudi reformacija pravniškega državnega izpita, ki po besedah predsednika vrhovnega sodišča v sedanji obliki ne zagotavlja optimalnega in ciljnega usposabljanja za sodniški poklic.

Predsednica DZ Klakočar Zupančič pa je ob prejemu poročila izrazila zadovoljstvo, da je sodstvo v dobrih rokah in načeloma v dobrem stanju. Med prioritetami za izboljšanje, pri katerih bo morala sodelovati tudi država, pa je izpostavila vzpostavitev enovitega prvostopenjskega sodnika, ureditev sodniških plač in projekt sodne stavbe v Ljubljani. Slednji je sicer projekt, ki, kot je spomnila prva med poslanci, "stoji že nekaj časa in bo očitno še malo stal". A ocenjuje, da je temu lahko tako, dokler se uresničujeta preostali dve prioriteti.

Ob tem je pozvala vlado, da še naprej aktivno sodeluje pri pogajanjih o sodniških plačah. Sodniki so namreč ena izmed vej oblasti, velikokrat tudi korektiv preostalima dvema, ki opozarja na nepravičnosti, nepravilnosti in prestop pravnih meja v družbi, zato si zaslužijo vse spoštovanje in ugled, je poudarila Klakočar Zupančič. "In ko bomo poskrbeli za dostojno materialno podlago sodnic in sodnikov, takrat sem prepričana, bomo tudi lahko govorili o ugledu, ki si ga sodstvo zasluži," je dejala.

Đorđević je bil sicer danes skop z besedami o poteku pogajanj z vladno stranjo glede plač pravosodnih funkcionarjev. Kot je spomnil, sta se ob strani zavezali, da do zaključka pogajanja informacij ne bosta dajali. Glede nedavne izjave pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, da med sodniki in tožilci vre, pa je predsednik vrhovnega sodišča potrdil, da je sicer prisoten nemir, a da računajo na dosego dogovora in uveljavitev spremenjenega plačnega sistema v zastavljenih rokih.