STA novice / Vlada določila besedilo resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa

Strateški dokument obravnava prometno varnostno politiko v cestnem prometu in strokovno zahtevne ter varnostno najbolj vidne težave na področju varnosti cestnega prometa v Sloveniji za obdobje med letoma 2023 in 2030. Prav tako podaja cilje za prednostna področja, ki jih je treba izvesti za učinkovitejše zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Resolucija sledi Viziji nič, ki zasleduje cilj nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč do leta 2050.

Globalni cilj, h kateremu so se zavezale države članice pri Združenih narodih, je doseči 50-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v cestnem prometu do leta 2030. Temu cilju bo sledila tudi Slovenija, so zapisali v gradivu.

Z izvajanjem ukrepov, določenih v nacionalnem programu, želijo doseči, da na slovenskih cestah do leta 2030 ne bo umrlo več kot 50 ljudi in da se v prometnih nesrečah ne bo hudo telesno poškodovalo več kot 400 ljudi. Izhodiščno leto je leto 2019, ko na gostoto prometa na slovenskih cestah in s tem povezane prometne nesreče še ni vplivala pandemija.

Nacionalni program zajema devet globalnih in nacionalnih stebrov. Med globalne stebre sodijo multimodalnost in prostorsko načrtovanje, varna cestna infrastruktura, varna vozila in varna uporaba cest ter odziv po nesreči. Med nacionalne stebre pa sodijo mikromobilnost, poklicni vozniki tovornih vozil, vozniki enoslednih motornih vozil in starejši udeleženci v prometu.

V naslednjih letih resolucija predvideva razvoj infrastrukture na način, da se bodo spodbujali varna uporaba javnega prevoza ter hoja, kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti in uvajanje ukrepov, ki zmanjšujejo hitrost, na primer širitev območij z najvišjo dovoljeno hitrostjo 30 kilometrov na uro in območij umirjenega prometa predvsem v okolici šol, vrtcev, vozlišč javnega potniškega prometa in v naseljih.

Načrtujejo tudi pregled in oceno varnosti šolskih poti, vzpostavitev ocenjevanja varnosti državnih kolesarskih povezav, postopno prenovo zakonodaje s področja projektiranja cest, ki bo vključevala najnovejša strokovna spoznanja, in pregled stanja prometne signalizacije, reklamnih in označevalnih tabel s ciljem vzpostavitve minimalne nujne in jasne prometne signalizacije brez motečih elementov ter odstranitev nepotrebnih elementov.

Resolucija predvideva tudi spremembo predpisov v smeri zaostritev zakonodaje v povezavi z večkratnimi kršitelji in preučitev možnosti dviga regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog s 13.560 evrov na 130.000 evrov. Predvideva tudi znižanje mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi na 0,0.

Dokument se dotika tudi vključitve novih oblik mobilnosti v prometu in predvideva dvig starosti uporabnikov lahkih motornih vozil in e-koles nad 15 let ter uvedbo usposabljanja osnovnošolcev za pridobitev dovoljenja za vožnjo z e-skiroji po vzoru kolesarskega izpita.