STA novice / Postopno se začenja izvajati zakon o dolgotrajni oskrbi

Če bo oskrbovalec skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače.

Na voljo bo imel 21 dni dopusta, oskrbovana oseba pa bo v tem času v socialno-varstveni ustanovi, ki ji bo nudila enak obseg storitev.

Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu se bo začela izvajati 1. julija 2025. Uporabnik bo lahko v tem okviru dobil vso pomoč in oskrbo, ki bi jo sicer lahko dobil le v domu za starejše. Vključuje denimo pomoč pri oblačenju in hranjenju ter pomoč pri jemanju zdravil.

Hkrati z dolgotrajno oskrbo na domu se bo začela izvajati e-oskrba. Uporabnik bo nosil elektronsko zapestnico, ki bo beležila njegovo stanje. Če bo denimo padel, ga bo povezala s klicnim centrom in aktivirala nujno pomoč. Storitev bo brezplačna in splošno dostopna.

Pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji v skladu s tem zakonom bo mogoče koristiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za namestitev, medtem ko bo celoten obseg socialno-varstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna. Z istim datumom kot pravica do oskrbe v instituciji bo na voljo tudi pravica do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.

Upravičenost prosilca do storitev bodo ocenili na vstopnih točkah, ki bodo na centrih za socialno delo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Tam bodo izdelali tudi osebni načrt storitev zanj.

Državni proračun bo za dolgotrajno oskrbo letno namenjal do 190 milijonov evrov, od 1. julija 2025 pa bodo sredstva prišla tudi z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka. Delodajalci in delojemalci ga bodo plačali od bruto plač, upokojenci pa od neto pokojnin. Po oceni ministrstva za solidarno prihodnost bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.

Zakon dopušča možnost, da bo uporabnik od 1. januarja 2028 prispeval deset odstotkov od vrednosti nedenarne storitve oz. nedenarne pravice oskrbovalca družinskega člana. Tako možnost bi lahko uvedli, če sredstev iz drugih virov ne bi bilo dovolj. Vlada bo lahko vsako leto ta datum prestavila za eno leto, če bodo iz drugih virov zbrali dovolj sredstev.