STA novice / Lani skok kršitev pravice do dopusta, letos trend bolj optimističen (I) (tema)

Po zakonu o delovnih razmerjih minimalni letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela poln ali krajši delovni čas od polnega.

Nekateri delavci - starejši, invalidi, tisti z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ter tisti z otroki, ki potrebujejo posebno nego - imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Poleg tega ima delavec pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter ob upoštevanju njegovih družinskih obveznosti. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic, delavec pa ima pravico izrabiti en dan na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najpozneje tri dni pred izrabo. Delodajalec lahko sicer v omenjenih primerih delavcem to odreče, če bi njihova odsotnost resneje ogrozila delovni proces.

V zakonu o delovnih razmerjih piše še, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Delodajalci iznajdljivi pri izigravanju

Pravico do letnega dopusta se v urejenih delovnih okoljih formalno večinoma spoštuje, sindikalisti pa na terenu vendarle še vedno opažajo "iznajdljive načine njenega izigravanja", je za STA pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.

Med pogostimi kršitvami oz. nepravilnostmi opažajo prepozno ali nepravilno odmero letnega dopusta, neupoštevanje dodatnih dni po zakonu ali kolektivnih pogodbah, neutemeljeno zavračanje in stalno prestavljanje dopusta, enostransko odrejanje dopusta zaradi pomanjkanja dela, drobljenje dopusta in njegovo nepravilno pretvarjanje v ure, zahteve, da delavec tudi med dopustom spremlja službeno komunikacijo, ter prelaganje odgovornosti za iskanje nadomestnega delavca na zaposlenega, ki želi oditi na dopust.

"Posebej opozarjamo na prakso, ko delodajalec v skupno odmero 20 dni dopusta skrije tudi dodatne dni, ki delavcu pripadajo zaradi starosti, invalidnosti, otroka ali druge osebne okoliščine. Tako delavec s posebno okoliščino na koncu prejme enako minimalno število dni kot delavec, ki te okoliščine nima, s čimer se pomen dodatnega dopusta povsem izniči," je izpostavil Volf.

Prav tako po njegovih besedah prihaja do sporne prakse izrabe oziroma evidentiranja dopusta v urah. Letni dopust se namreč po zakonu določa in izrablja v delovnih dnevih, delodajalci pa ga ponekod uporabljajo za pokrivanje manka ur ali popravljanja salda delovnega časa.

Nedopustno je tudi enostransko pošiljanje delavcev na dopust, ko delodajalec nima dela, na primer zaradi slabega vremena v gradbeništvu, je nadaljeval sogovornik. "Letni dopust ni instrument za pokrivanje poslovnega tveganja delodajalca," je podčrtal.

V delovno intenzivnih dejavnostih imajo medtem delavci po njegovih besedah zaradi specifičnega delovnega časa številne presežne ure, ki jih je treba izravnati znotraj veljavnega referenčnega obdobja. Ker je zaposlenih premalo, mora delavec najprej delati več in nato koristiti proste ure ali dneve zaradi njihove izravnave, hkrati pa mu delodajalec izrabo letnega dopusta prestavlja z obrazložitvijo, da ni dovolj zaposlenih, je dogajanje popisal sindikalist.

Posebej ranljivi tuji delavci

Posebej je tovrstna praksa zaskrbljujoča pri tujih delavcih, je povedal. Dogaja se namreč, da delavec po evidencah koristi dan letnega dopusta, hkrati pa se mu za enako število ur zmanjša tudi saldo že opravljenih prerazporejenih oziroma presežnih ur. "Če se delavcu z isto odsotnostjo dejansko odpiše dan dopusta in hkrati zmanjša že ustvarjeni višek ur, gre po našem mnenju za dvojno prikrajšanje. V takšnem primeru delavec na papirju koristi dopust, v resnici pa se njegov počitek deloma financira z urami, ki jih je že opravil," je navedel.

Kot je posvaril, tuji delavci zaradi neznanja jezika ne razumejo evidenc delovnega časa in ne poznajo razlike med letnim dopustom, prerazporejenimi urami, presežnimi urami in nadurnim delom, tako da jim lahko delodajalec predloži evidenco ali obračun, ki ga ne razumejo, sami pa zaradi strahu pred izgubo zaposlitve, nastanitve ali dovoljenja za prebivanje nepravilnosti ne izpodbijajo.

Volf je posebej spregovoril tudi o problematiki neizkoriščenega dopusta in v tej luči spomnil na novejšo sodno prakso vrhovnega sodišča, ki poudarja pomen pravočasnega obveščanja delavca o preostalem dopustu, njegovega spodbujanja k izrabi in opozorila na morebitne posledice neizrabe.

"Neizkoriščen dopust pogosto kaže tudi na kulturo strahu, saj ima delavec občutek, da bo z odhodom na dopust obremenil sodelavce, razočaral nadrejenega, izgubil ugodnejši razpored ali celo ogrozil svojo zaposlitev, je nanizal. V takšnem delovnem okolju dopust formalno obstaja, dejansko pa si ga zaposleni ne upa koristiti," je bil neposreden.

Lani z dopustom povezanih 156 kršitev

Inšpektorat RS za delo na splošno ugotavlja, da se kršitve praviloma pojavljajo pri delodajalcih v zasebnem sektorju. Lani so jih na tem področju našteli 156, v predhodnem letu 119, so sporočili za STA.

Pri tem je bilo 13 kršitev vezanih na pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta, 51 pa se jih je nanašalo na izdajo obvestila o odmeri te pravice po zakonsko določenem 31. marcu. Nekateri manjši delodajalci zaradi nepoznavanja zakonodaje pisnih obvestil o odmeri letnega dopusta delavcem niti ne vročajo, so opozorili. 11 ugotovljenih kršitev je bilo medtem povezanih z določanjem in izrabo dopusta v delovnih dneh.

Inšpektorji so večkrat kot v letu 2024 ugotovili kršitve glede izrabe letnega dopusta. Skupaj jih je bilo 68, od tega največ, 37, glede izrabe enega dela dopusta v trajanju dveh tednov. Pri teh kršitvah delodajalci pogosto navajajo, da je to tudi želja posameznih delavcev, so povedali na inšpektoratu.

Letos so medtem do konca julija v zvezi z letnim dopustom zabeležili 40 kršitev, od tega največ, 15, v povezavi s pisnim obvestilom o odmeri letnega dopusta.

Delodajalcem, ki zaposlenim ne zagotovijo te pravice skladno z zakonodajo, lahko naložijo globo v višini od 1500 do 4000 evrov, tistim, ki jih ne obvestijo o odmeri dopusta, pa od 750 do 2000 evrov. Nižje globe so predpisane za manjše delodajalce, so sklenili na inšpektoratu.