STA novice / V KS 90 kritični do predlaganih sprememb zakona o tujcih

V konfederaciji z veliko mero zaskrbljenosti spremljajo pripravo sprememb zakona o tujcih, po katerih naj bi država zmanjšala financiranje tečajev slovenskega jezika za tujce in ukinila brezplačno prvo opravljanje izpita iz znanja slovenščine.

Kot opozarjajo, je vprašanje znanja slovenskega jezika neposredno povezano z varnostjo in zdravjem pri delu, poznavanjem delavskih pravic, kakovostjo opravljenega dela ter dejansko vključitvijo tujega delavca v slovensko družbo. Ob tem so kritični do države, ki zaradi pomanjkanja delovne sile po eni strani pospešuje zaposlovanje delavcev iz tretjih držav, po drugi strani pa zmanjšuje dostopnost enega najpomembnejših orodij njihove integracije.

Menijo, da tečaji slovenskega jezika, učna gradiva, preverjanje znanja in potrebni izpiti ne smejo biti strošek tujega delavca, pač pa bi moral ta strošek prevzeti tisti, ki njihovo delo potrebuje in s tem ustvarja dodano vrednost. Prav tako bi moral biti čas jezikovnega in strokovnega usposabljanja vključen v delovni čas in biti tako tudi plačan, kadar je takšno usposabljanje potrebno za varno in pravilno opravljanje dela, so navedli v današnjem sporočilu.

Menijo tudi, da tuji delavec ne bi smel biti samostojno vključen v delovni proces, dokler ni sposoben razumeti navodil za delo, pravil in smernic varnega in zdravega dela, opozoril ter postopkov ob nevarnosti. Napačno razumljeno ali nerazumljivo navodilo v določenih poklicih lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje in zdravje, opozarjajo, opozarjajo. Ob tem izpostavljajo dejavnosti prometa, gradbeništva, industrije, logistike, zdravstva, socialnega varstva in gostinstva.

Da mora Slovenija to vprašanje urediti sistemsko, po mnenju konfederacije najbolj nazorno kažejo podatki s trga dela. Kot izpostavljajo, v Sloveniji živi več kot 227.000 tujih državljanov, njihova prisotnost pa je v nekaterih dejavnostih postala ključna.

Kot so izpostavili, je še "posebej zgovoren" cestni tovorni promet, saj je bilo maja letos v Sloveniji 27.082 delovno aktivnih voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, od tega 16.294 tujih. Tujci tako predstavljajo že 60 odstotkov vseh voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev v Sloveniji, so navedli.

A problem niso tuji delavci, ampak poslovni model, ki lahko iz njihove večje ranljivosti, nepoznavanja jezika, ekonomske odvisnosti in slabega poznavanja svojih pravic ustvarja poslovno prednost, dodaja Volf. "Takšen model v Sloveniji ustvarja socialni damping in pritisk navzdol na standarde vseh zaposlenih tako domačih kot tudi tujih," opozarja Volf.

V konfederaciji ob pripravi sprememb zakona o tujcih pričakujejo, da država ne bo zmanjševala pomena in dostopnosti učenja slovenskega jezika, ampak bo vzpostavila bolj učinkovit, odgovoren in pravičen sistem.

Od delodajalcev zahtevajo prevzem celotne finančne in organizacijske odgovornosti za jezikovno in strokovno usposabljanje tujih delavcev. Obenem zahtevajo odpravo razlikovanja med hitrim in običajnim postopkom zaposlitve, določitev minimalnih ravni znanja slovenskega jezika glede na zahtevnost, izobrazbo, odgovornost in tveganje posameznega delovnega mesta ter dejansko preverjanje, ali je delavec pred pričetkom vključevanja v delovni proces sposoben razumeti navodila za varno in zdravo delo.

"Če slovensko gospodarstvo potrebuje tuje delavce, potem jim Slovenija ne sme ponuditi zgolj delovnega dovoljenja, postelje in delovnega mesta. Zagotoviti jim mora pogoje za dostojno življenje, delodajalec pa mora prevzeti polno odgovornost za varno in kakovostno vključitev v delovni proces," je med drugim opozoril predsednik konfederacije.

Osnutek novele zakona o tujcih, ki poleg sprememb glede jezikovnih tečajev vsebuje tudi druge predlagane novosti, je v javni obravnavi do 19. avgusta.