STA novice / ESČP presodilo, da je bila nekdanjemu sodniku Škobernetu kršena pravica do poštenega sojenja

Škoberne je bil prvi slovenski sodnik, ki je moral v zapor. Decembra 2013 je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na pet let zapora zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja, ker naj bi v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika celjskega nočnega lokala Esada Ćehajića. V začetku leta 2018 je bil po več kot polovici prestane kazni pogojno izpuščen na prostost.

Sedemčlanski senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v danes objavljeni sodbi soglasno odločil, da je bila nekdanjemu sodniku zaradi sistematične in nediskriminatorne hrambe telekomunikacijskih podatkov, na katerih je temeljila obsodba, kršena pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.

Medtem ko se danes v Sloveniji lahko hrani telekomunikacijske podatke le za namen zaračunavanja in v komercialne namene, so bili v času, na katerega se je nanašal sodni postopek zoper Škoberneta, ponudniki komunikacijskih storitev v Sloveniji dolžni hraniti te podatke na splošno v javnem interesu za obdobje 14 mesecev.

ESČP ocenjuje, da takšno sistematično in nediskriminatorno hranjenje telekomunikacijskih podatkov ni v mejah tistega, kar je v demokratični družbi nujno, in je torej v nasprotju s pravico posameznika do zasebnosti. Posledično hramba, dostop do in obdelava takšnih podatkov v okviru kazenskega postopka krši pravico pritožnika do zasebnosti.

Nadalje je sodni senat ESČP prav tako soglasno pritrdil trditvam Škoberneta, da mu je bila kršena pravica do ustrezne obrambe, ker mu sodišče ni omogočilo, da bi kot priči zaslišal soobdolžena, ki sta priznala očitano kaznivo dejanje. Škoberne je tudi trdil, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja, ker je o njegovi krivdi odločala sodnica, ki je predhodno že odločala o krivdi omenjenih dveh soobdolženih.

ESČP je presodilo, da je bila pritožnikova zahteva za zaslišanje prič, ki naj bi igrali ključno vlogo pri njegovem domnevnem prejemanju podkupnine, zadostno utemeljena in ustrezna, slovenska sodišča pa niso zadostno utemeljila svojega nasprotovanja temu zaslišanju. Ker sta bili to edini priči, ki bi lahko potrdili ali zanikali pritožnikovo razlago dogodkov, evropski sodniki menijo, da bi lahko bilo njuno pričanje pomembno.

"Dejstvo, da je bila pritožniku odvzeta možnost učinkovitega zaslišanja prič in opiranja nanje pri utemeljevanju svojih trditev, je torej povzročilo, da je sodni postopek nepravičen," so zapisali v sodbi. Ko so to ugotovili, niso videli potrebe, da bi razsojali še o dvomu v nepristranskost sodnice.

Sodišče je naložilo Sloveniji, da mora Škobernetu plačati 5000 evrov za povzročeno nepremoženjsko škodo in 5000 evrov za njegove stroške in izdatke.

Škoberne je tožbo zoper državo na ESČP vložil aprila 2020, potem ko sta njegovo pritožbo zavrnili slovensko vrhovno in ustavno sodišče.