STA novice / Ministrstvo začelo posvete o šolski reformi (dopolnjeno)

Današnjo razpravo so v prvem vsebinskem sklopu posveta namenili učnim načrtom, torej strukturi, ciljem in vsebinam ter vprašanju, kako jasno opredeliti znanje, ki naj ga učenci in dijaki usvojijo, so sporočili z ministrstva. Na drugem sklopu pa so odprli vprašanja predmetnika, povezovanja vsebin in znanja ter razvoja kritičnega mišljenja.

Po besedah člana strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja Stojilkovića so se udeleženci strinjali, da v šolah ne potrebujejo nujno več predmetov, ampak bolje povezane vsebine in več časa za utrjevanje, pri čemer je pomembno tudi domače delo. "S tem se krepi zavedanje, da je znanje vrednota. Znanje in kakovostna, tudi zahtevna izobrazba nista ovira za prihodnost, sta njena najtrdnejša osnova," je v izjavi za medije poudaril Stojilković, sicer ravnatelj Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad.

Enotni so bili tudi glede tega, da znanje ni kopičenje vsebin, ampak presojanje in uporaba informacij ter oblikovanje argumentov, kar je osnova kritičnega mišljenja. "Če želimo takšno šolo, moramo učitelju omogočiti kakovostno delo, čas za pripravo, poglobljeno delo, pedagoško ustvarjanje, pedagoško varnost in tudi strokovno avtonomijo. Pri vsem tem pa mora biti številka ena bralna pismenost, ki je osnova vsem ostalim," je še povedal.

Državna sekretarka na ministrstvu Mojca Škrinjar je ocenila, da bi lahko prve spremembe začeli uvajati v šolskem letu 2028/2029, debato pa je ocenila kot izjemno vsebinsko in odprto, kar je pripisala raznolikosti strokovnega sveta. "Energija je bila čudovita, zavzetost izjemna, kar kaže na to, da smo se dotaknili teme, ki zanima večino Slovenk in Slovencev," je dejala.

Predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijela Makovec Radovan, ki se je udeležila posveta, je za STA in Radio Slovenija spomnila, da se je uvajanje novih učnih načrtov začelo v tem šolskem letu. "Lahko bi naredili racionalno evalvacijo samih dokumentov, skozi katere bi se potem pokazalo, ali so učni načrti v resnici produkt tega, kar so izhodišča zasnovala," je dejala.

Povedala je še, da je vključevanje strokovnih združenj v pripravo sprememb nujno, si pa ne želi, da bi bilo to zaslomba za rešitve, "ki so bodisi že vnaprej pripravljene ali rešitve, ki bodo sprejete, pa v bistvu o njih ne bomo niti razpravljali ali sprejeli sklepov".

Udeleženci so po njenih besedah podajali odgovore na različna vprašanja, povezana z znanjem, denimo vprašanja o učnem načrtu, predmetniku, kritičnemu razmišljanju in slovenski identiteti. "Sledila je plenarna predstavitev naših razprav, pri čemer v resnici nismo izvedeli s takšnim namenom, razen da se zbirajo neka stališča strokovnih združenj," je še povedala. Kritična je tudi do tega, da niso dobili informacije o časovnici poteka faz šolske reforme.

Na posvetu je bilo po navedbah ministrstva več kot 50 udeležencev. Med drugim so prišli predstavniki združenj in skupnosti ravnateljev ter vzgojno-izobraževalnih zavodov, od vrtcev, osnovnih in srednjih šol do gimnazij, dijaških domov in višjih strokovnih šol, strokovnih in pedagoških društev ter Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. Prišli so tudi učitelji, ravnatelji in drugi strokovni delavci, strokovnjaki z različnih področij vzgoje in izobraževanja ter razvoja otrok in mladostnikov ter predstavniki ključnih institucij, so navedli na ministrstvu.

Današnji prvi posvet je del širšega procesa priprave celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanja, v okviru katerega bo sledilo še devet strokovnih razprav o ključnih področjih slovenskega šolstva. Cilj teh je po navedbah ministrstva "v dialogu s stroko, prakso in drugimi oblikovati konkretne rešitve za kakovostnejši sistem vzgoje in izobraževanja, ki v središče postavlja znanje in korist vsakega otroka".

Minister Borut Rončević je pripravo celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanje napovedal septembra. Poleg prenove učnih načrtov se je zavzel za odpravo devetletke in pripravo prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo. Napovedal je tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature ter povrnitev avtoritete učiteljem.