STA novice / Ministri EU potrdili dodatnih pet milijard evrov za vojaško pomoč Ukrajini
ponedeljek, 18.3.2024
Bruselj, 18. marca (STA) - Zunanji ministri držav članic EU so danes potrdili povečanje evropskega mirovnega instrumenta (EPF) za pet milijard evrov, ki jih bodo namenili za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini. V ta namen so v okviru EPF vzpostavili poseben sklad za podporo Kijevu.
"EU izpolnjuje svoje zaveze. Sklad za pomoč Ukrajini naše besede spreminja v dejanja. S tem skladom bomo nadaljevali podporo Ukrajini pri obrambi pred rusko vojaško agresijo s čimerkoli bo treba in dokler bo treba," je ob potrditvi sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Kot so zapisali na Svetu EU, bo novoustanovljeni sklad povečal dodano vrednost EU z zagotavljanjem obsežnejše in boljše operativne podpore Ukrajini. Osredotočil se bo na okrepitev skupnega naročanja orožja in opreme pri evropski in norveški obrambni industriji.
Članice so obenem spremenile pravila upravljanja EPF, ki bodo omogočala večjo fleksibilnost v dobavnih verigah. Vključevale bodo lahko tudi podjetja, ki so bila ustanovljena ali pa imajo proizvodne zmogljivosti zunaj EU oziroma Norveške.
Po prehodnem obdobju bodo omejili delno povračilo stroškov za dobave držav članic, so še navedli na Svetu.
EU se je kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino prvič strinjala, da bo financirala dobavo orožja državi, ki je v vojni. Od takrat je iz mirovnega instrumenta (EPF), v katerega članice prispevajo neposredno, namenila 6,1 milijarde evrov.
Zaradi potreb Ukrajine in da bi lahko EU še naprej pomagala tudi drugim državam, so zgornjo finančno mejo instrumenta že nekajkrat zvišali. Ob upoštevanju tokratnega zvišanja bo zgornja meja za obdobje 2021-2027 znašala več kot 17 milijard evrov.
Prizadevanja za okrepitev EPF z dodatnimi petimi milijardami evrov so se sicer zaradi nasprotovanja Nemčije in Francije zavlekla za več mesecev. V Berlinu so namreč vztrajali, da bi se morala nemška bilateralna podpora Ukrajini odšteti od njenega prispevka instrumentu, v Parizu pa so zahtevali, da se denar povrne samo za orožje, proizvedeno v Evropi.
Po navedbah diplomatov sta obe državi nato sklenili kompromis. Nemčiji naj bi se določen odstotek njene bilateralne podpore izravnal s financiranjem EPF, Francija pa je zadovoljna z zavezo, da bodo države dajale prednost nakupom pri evropskih obrambnih podjetjih, so poročale tuje tiskovne agencije.
Zadnje novice
-
Pri Kallas brez komentarja glede postopka imenovanja Fajon
14.7.2026 -
Pol leta od uveljavitve sprememb pri delovni uspešnosti nekatera vprašanja ostajajo (tema)
14.7.2026 -
Odločanje o kandidaturi Fajon za posebno predstavnico EU naj bi odložili
13.7.2026 -
Odbor DZ potrdil predlog novele za večjo konkurenčnost podjetij
13.7.2026 -
Nekdanji minister Sajovic neupoštevanje dela izdatkov kot obrambnih pripisal birokraciji
13.7.2026 -
Po neodreditvi opozicijskih parlamentarnih preiskav komisija za poslovnik v četrtek o sklicevanju izrednih sej DZ
13.7.2026 -
V NSi zaradi odločbe ustavnega sodišča strah pred vračanjem koncesij, opozicija poudarja javni interes
13.7.2026 -
KPK vladi, DZ in DS poslala priporočila za večjo transparentnost zakonodajnih postopkov (daljše)
13.7.2026 -
Poslancu Svobode Žavbiju opomin zaradi izjav na račun Zagovornika (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Bruselj jeseni s podlago za starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij v EU (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Kajzer pričakuje pojasnila glede postopka izbire Fajon za posebno predstavnico EU (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Na poslanskih klopeh pred počitnicami še paket vladnih zakonov
13.7.2026