STA novice / Odbor DZ soglasno podprl predlog novega zakona o Kobilarni Lipica

Predlog novega zakona predvideva, da bo družba Holding Kobilarna Lipica z uveljavitvijo zakona nadaljevala delo kot družba Kobilarna Lipica, v roku šestih mesecev pa ji bo pripojeno sedanje podjetje Kobilarna Lipica, ki je do zdaj skrbelo za izvajanje javne službe.

Po novem namreč ne bo šlo več za sistem s koncesijo za izvajanje javne službe skrbi za dediščino na območju Lipice, ampak bo nova družba zadolžena za uresničevanje javnega interesa, torej za skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami (npr. čredo konj in njihovo vzrejo, posestvom in stavbami, intelektualno lastnino ter klasično jahalno šolo), te pa bo tudi tržila za turistične namene.

Družba bo zasnovana nepridobitno. Ker bo tržne prihodke ustvarjala s premoženjem države, bo morala državi letno plačevati nadomestilo v višini vsaj treh odstotkov tržnih prihodkov.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je poudaril, da bistvo Kobilarne Lipica ostaja skrb za lipicanca ter z njim povezano dediščino in tradicijo, ki jo želi država tržiti po vsem svetu.

Cilj novega zakona je tako varovanje naravne in kulturne dediščine s spremljajočim trženjem območja ob iskanju sožitja med skrbjo za konje ter jahalno šolo in turističnimi storitvami ter ob zaščiti državnega lastništva nad celotnim območjem Lipice.

V Lipici bo tako po Frangeževih besedah vzpostavljena ena močna celota, "en gospodar na enem dvorišču", opremljen z vsem potrebnim za uspešno upravljanje in s tem odpravo pomanjkljivosti dosedanjega upravljalskega modela.

Prenovljeni model bo po prepričanju predlagatelja državi tudi omogočil, da neposredno vlaga v svoje premoženje na območju in naložbe v objekte izvaja v svojem imenu in za svoj račun prek družbe Kobilarna Lipica.

Skupščina nove enotne družbe bo vlada, podjetje pa bo imelo tričlansko upravo, v kateri bosta poleg generalnega direktorja še direktorja za konjerejo in konjeništvo ter za turizem. Nadzorni svet bo imel šest članov, od katerih bodo trije predstavniki ustanovitelja, eden Občine Sežana in dva iz vrst zaposlenih. Predviden je še petčlanski strokovni svet kot strokovna podpora vodstvu.

Zakonski predlog predvideva stroge pogoje za nadzornike in člane uprave ter po Frangeževih besedah v upravljanje vpeljuje najvišja načela korporativnega upravljanja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Nadzornike bo na podlagi javnega razpisa akreditiral Slovenski državni holding (SDH), ki bo četrtletno preverjal tudi poslovanje kobilarne in o njem poročal vladi.

Frangež je spomnil, da je od prve zamisli o novem zakonu na koncu 2022 minilo leto in pol do sprejema zakonskega predloga na vladi aprila letos. Razlog za dolgo obdobje je po njegovih besedah ta, da so se zaradi občutljivosti in pomena Lipice kot slovenskega bisera na ministrstvu intenzivno usklajevali z vsemi vpletenimi na lokalni in državni ravni ter v želji po čim širšem soglasju osnutek predloga predstavili opoziciji in javnosti.

Široka podpora predlogu novega zakona se je pokazala tudi na seji matičnega odbora. Zakonske novosti so pozdravili tako koalicijski kot opozicijski člani in izrazili upanje, da bodo pripomogle k temu, da bo Lipica v ponos.

Rado Gladek (SDS) ima ob tem glede na izkušnje s turističnimi podjetji nekaj pomislekov glede turističnega dela dejavnosti nove družbe, zato upa, da bo država uspela najti prave ljudi za vodenje, ki jim bo Lipica pomenila več kot le osebni dohodek.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je medtem izpostavila, da Lipica ni turizem, ampak je njeno bistvo skrb za slovenskega lipicanca, na to pa se navezujejo turistične aktivnosti. Zaradi tega je po njenem bistvo skrb za izvorno rodovniško knjigo lipicanca in za razvoj stroke, ki bo ustrezno finančno nagrajena ter podprta za zaščito in razvoj pasme.

Poslanci Svobode - Andreja Živic, Andreja Kert in Dejan Süč - so medtem izrazili prepričanje, da novi zakon predstavlja velik napredek pri upravljanju Lipice, obenem pa so apelirali na vse vpletene, da s svojimi aktivnostmi v nadaljevanju skrbijo za uspeh novega modela in za to, da se politika ne bo več vpletala v upravljanje.

Frangež je poudaril, da v tem mandatu do menjav v Kobilarni Lipica ni prišlo in da je trenutno, tudi na podlagi prizadevanj predhodnikov na ministrstvu, kobilarna v dobrih rokah, za lipicance pa je ustrezno poskrbljeno. Negativnih zgodb v medijih tako ni več.

Tudi večina objektov je obnovljenih, izjema sta predvsem bazen, s katerega obnovo se mudi, in Hotel Klub, je spomnil državni sekretar. Več izzivov pa je na področju poslovanja, saj turistični del prinaša izgubo in predstavlja še velik neuresničen potencial. Kobilarno je treba še bolj približati javnosti in doseči to, da bodo obiskovalci tam ostali dlje ter aktivno preživeli svoj prosti čas.

Člani odbora so brez glasu proti potrdili koalicijska dopolnila, ki so sledila pripombam zakonodajno-pravne službe DZ, nato pa soglasno podprli še predlog zakona.