STA novice / Državni svetniki podprli ustavno presojo dela zakona o prevozih v cestnem prometu
sreda, 12.6.2024
Maribor, 12. junija (STA) - Državni svetniki so danes podrli pobudo delodajalcev o začetku presoje ustavnosti določbe zakona o prevozih v cestnem prometu, ki predpisuje, da mora pošiljatelj oz. prejemnik plačati 100 evrov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja, če vozilo čaka na nakladanje ali razkladanje blaga več kot eno uro. Ocenjujejo, da je to v praski neizvedljivo.
Novela zakona o prevozih v cestnem prometu je začela veljati 3. aprila letos, interesna skupina delodajalcev pa se ne strinja z drugim odstavkom 110.b člena.
Določba predpisuje, da mora pošiljatelj oziroma prejemnik plačati 100 evrov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja, če vozilo čaka na nakladanje ali razkladanje blaga več kot eno uro po času, ki je bil določen za naklad ali razklad blaga, razen če pogodba o prevozu določa drugačne pogoje, so pojasnili v državnem svetu.
Menijo, da je določba v praksi neizvedljiva, nejasna in povzroča zmedo, ter vzpostavlja nesorazmerne organizacijske ter stroškovne obremenitve slovenskih gospodarskih subjektov. "Iz tega sledi, da so slovenski gospodarski subjekti postavljeni v izrazito neenak položaj z ostalimi gospodarskimi subjekti na evropskem trgu," so izpostavili.
V kratkem času od uvedbe novele zakona se je po njihovih navedbah v praksi izkazalo, da izpodbijana določba vpliva ne le na gospodarske subjekte, temveč tudi na pošiljatelje in prejemnike blaga.
Ker bodo po mnenju državnega sveta zaradi izpodbijane določbe nastajale težko popravljive in škodljive posledice za pošiljatelje in prejemnike, hkrati pa položaj prevoznikov ne bo izboljšan, ustavno sodišče pozivajo k absolutno prednostni obravnavi zahteve.
Na današnji seji, ki je potekala v Minoritski cerkvi pri Lutkovnem gledališču Maribor, so svetniki med drugim obravnavali tudi dopolnjen predlog zakona o Kobilarni Lipica. V razpravi so svetniki poudarili, da jih veseli, da se družba ponovno združuje v en subjekt, saj je v času, ko družba ni bila enovita, razvoj nazadoval.
Izrazili pa so skrb, da predloga zakona ne spremlja poslovni načrt, ki je ključen za učinkovito upravljanje prihodkov in stroškov. Opozorili so, da zakon sam po sebi ne bo rešil ničesar, če se ne bo poskrbelo za strokovno vodenje in nadzor, so po seji sporočili iz državnega sveta.
Obravnavali in podprli so tudi dopolnjen predlog novele zakona o gimnazijah in dopolnjen predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Prav tako so obravnavali številna vprašanja in pobude državnih svetnikov.
Zadnje novice
-
Starši glede vzorcev iz propadle Biobanke pozivajo k izvršitvi odločbe JAZMP
15.4.2026 -
Ministrstvo bo v pripravo sistemskih rešitev vključilo tudi sodnike porotnike
15.4.2026 -
Prihodnji teden pogovori poslanskih skupin o ustanovitvi prvih odborov DZ (dopolnjeno)
15.4.2026 -
Proizvajalec Nutelle tarča preiskave Bruslja
15.4.2026 -
DS tudi o delu strokovne skupine za ustanovitev pokrajin
15.4.2026 -
Bruselj potrdil britansko pridružitev programu Erasmus z letom 2027
15.4.2026 -
Spremenjena uredba o podpori proizvodnje elektrike iz OVE deloma v neskladju z ustavo
15.4.2026 -
Aplikacija EU za preverjanje starosti na spletu pripravljena za uporabo (dopolnjeno)
15.4.2026 -
Tožilstvo v zadevi Teš 6 uvedlo preiskavo zoper Mateja Lahovnika
15.4.2026 -
Predlog interventnega zakona bi izenačil stanovalce v domovih
15.4.2026 -
GZS za razširitev sheme skrajšanega delovnika na del lesne industrije
15.4.2026 -
Varuhinja podprla pobudo za izobraževanje sodnikov porotnikov
14.4.2026