STA novice / Jaklič: Določba o prepovedi poslovanja za moj primer ni relevantna

Določba o prepovedi poslovanja iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se nanaša na postopke javnega naročanja organov, pri katerih so zaposleni funkcionarji in prepoveduje, da bi organ v postopkih javnega naročanja od svojega funkcionarja naročil gradnjo, nabavljal blago ali storitve, je v pisnem odzivu danes zapisal Jaklič. "Dolžnost funkcionarja, da organ, pri katerem je zaposlen, o začetku in končanju opravljanja svoje dejavnosti zgolj formalno obvesti (in ne zaprosi za soglasje), je namenjen temu, da bi bil organ z relevantno dejavnostjo funkcionarja seznanjen zato, da pri njem ne bi naročal gradnje, blaga ali storitev s področja te dejavnosti," je navedel.

A je po njegovem mnenju ta določba namenjena zgolj za primere, ko so izpolnjene okoliščine, ko je naročanje sploh mogoče, kar pa da v njegovem primeru ne velja. Sam je imel namreč registrirano dejavnost izključno za izvajanje visokošolskega izobraževanja, ki pa je skladno s slovensko zakonodajno ureditvijo mogoča izključno na akreditiranih visokošolskih zavodih. "Ker ustavno sodišče seveda ni akreditirani visokošolski zavod, na tem področju sploh ne deluje in tako tudi ne more izvajati javnega naročanja za visokošolsko izobraževanje," je izpostavil Jaklič.

Dolžnost poročanja o zaprtju s.p., ki je registriran izključno za visokošolsko izobraževanje na visokošolskem zavodu, zato ni predmet določbe o dolžnosti poročanja ustavnemu sodišču oz. prepovedi poslovanja ustavnega sodišča s funkcionarjem na tem področju, navaja Jaklič. Drugače pa bi bilo v primeru s.p., ki bi bil denimo registriran za opravljanje pravnega svetovanja. Slednje namreč ni omejeno zgolj na visokošolske zavode, je izpostavil Jaklič.

Če torej Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodi postopek prekrška na pravni podlagi, ki je tako očitno neupoštevana, si je to mogoče razložiti zgolj z vidika eksplozije javno izraženega pritiska visokih političnih funkcionarjev na to institucijo, da naj v tem primeru na vsak način najde nekakšno kršitev, je prepričan Jaklič. Ob tem je opozoril, da po standardu Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) takšno pozivanje visokih političnih funkcionarjev predstavlja vnaprejšnje izničenje poštenega postopka.

KPK je zoper ustavnega sodnika Jakliča uvedla prekrškovni postopek. V aprila uvedenem predhodnem preizkusu je ugotovila, da Jaklič ustavnemu sodišču ne v letu 2017, ko je odprl s. p., ne v letu 2024, ko ga je zaprl, ni poročal o predmetnem subjektu. To pa bi po zakonu moral storiti, so sporočili iz komisije.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa, da morajo funkcionarji organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa v osmih dneh po vsaki spremembi, posredovati informacije o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja. To so subjekti, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.