STA novice / DZ potrdil novelo za podaljšanje roka veljave starih občinskih prostorskih aktov

V skladu z veljavnim zakonom o urejanju prostora se lahko stari občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor uporabljajo samo do konca letošnjega leta. Ker 22 občin občinskih prostorskih načrtov (OPN) še ni sprejelo - dve od njih sta postopke sicer skoraj že končali - bi to pomenilo, da na območju teh občin z letom 2025 izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča, je povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Zato so predlagali podaljšanje veljavnostih starih aktov do 30. oktobra 2026. S tem želijo zagotoviti, da bodo novi OPN sprejeti še v mandatih aktualnih županov, saj bodo novembra 2026 lokalne volitve. "Zagotoviti želimo, da odgovornosti ne bodo prelagali na druge," je pojasnil.

Med rešitvami iz novele je izpostavil tudi usklajevanje nosilcev urejanja prostora na ravni ministrstva. "To se je vmes zanemarilo in lahko se spomnite, da smo velikokrat govorili o težavah, ki jih želimo zdaj odpraviti z boljšo organizacijo," je povedal.

V Svobodi so v današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin novelo pozdravili. Kot je povedal poslanec Jernej Žnidaršič, jo ocenjujejo kot "žal nujno in vsesplošno potrebo". "S tem preprečujemo morebitno nepotrebno gospodarsko in razvojno škodo v občinah," je dejal. Pozdravili so tudi predlagano ustanovitev koordinacijske skupine za učinkovitejše usklajevanje med različnimi državnimi institucijami, ki sodelujejo v postopkih prostorskega načrtovanja.

Določbe novele po ocenah SD občinam dajejo dovolj časa za kakovostno pripravo in sprejem OPN ter vključitev javnosti in strokovnjakov v postopek, je dejal poslanec Predrag Baković. "Brez tega ukrepa bi po 31. decembru letos prišlo do blokade izdaje gradbenih dovoljenj, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice," je opozoril. Poudaril pa je, da bo treba zaradi zelo zahtevnih postopkov prostorskega načrtovanja nasloviti tudi problematiko pomanjkanja kadrov in tehničnih zmogljivosti občin.

O ustreznosti časovnice medtem dvomijo v NSi. Kot je dejal Janez Žakelj, je konec oktobra 2026 "absolutno prekratek rok". "Že danes lahko utemeljeno sklepamo, da vse občine vseh nalog v takšnem roku ne bodo mogle uresničiti," je poudaril. Postopki prostorskega načrtovanja so v Sloveniji po njegovih besedah prezapleteni, nosilci urejanja prostora pa imajo največkrat različne interese. "Vse to nas duši in odganja tudi potencialne investitorje, ki želijo hitro zaključiti postopke umeščanja v prostor in pridobiti gradbeno dovoljenje," je dodal. Kljub temu je predlogu napovedal podporo.

Odrekli pa so mu jo v SDS, saj po njihovem mnenju ne bo prinesel praktično nobene spremembe, je povedal Danijel Krivec. "Do zdaj se je vedno izkazalo, da kadarkoli smo podaljševali neke zakonske roke, se je celotna zadeva kvečjemu podaljšala," je dejal. Področje urejanja prostora je v Sloveniji po njegovih besedah sicer tako zapleteno in polno administrativnih obremenitev, da bi ga bilo smiselno vzpostaviti na novo.