STA novice / V Evropskem parlamentu polemično o izvajanju akta o digitalnih storitvah

Pravila v EU so jasna, velike spletne platforme jih morajo sprejeti, prilagoditi algoritme ter odpraviti tveganja za širjenje dezinformacij, je poudaril minister za evropske zadeve Poljske, ki predseduje Svetu EU, Adam Szlapka.

O izvajanju evropskega akta o digitalnih storitvah, ki določa obveznosti platform v boju proti širjenju nezakonitih vsebin in dezinformacij na družbenih omrežjih, so evropski poslanci razpravljali v luči sodelovanja prvega moža omrežja X Elona Muska z novo ameriško vlado in odločitve izvršnega direktorja podjetja Meta Marka Zuckerberga, da ukine preverjanje dejstev na družbenih omrežjih Mete v ZDA.

V razpravi so se vrstila tako opozorila, da je treba okrepiti izvajanje akta ter ustaviti tehnološke oligarhe, kot tudi, da omenjeni akt uvaja cenzuro in omejuje svobodo govora.

Spletne platforme morajo upoštevati pravila, ki veljajo v Evropi, je med drugimi poudaril Andreas Schwab (EPP), Iraxe Garcia Perez (S&D) pa je ocenila, da so platforme postale "nevarno orožje v rokah tistih, ki nas želijo razdeliti". Da so tehnološki oligarhi, kot sta Elon Musk in Mark Zuckerberg, grožnja za demokracijo v Evropi, je menila Alexandra Geese (Zeleni).

Na vpliv in moč tehnoloških podjetij je opozoril tudi Matjaž Nemec, ki je opozoril, da "poteze Muska in njemu podobnih testirajo vse pravne meje, a hkrati tudi naše temeljne vrednote". Irena Joveva (Renew/Svoboda) pa je opozorila na nevarnost prepuščanja izvajanja evropske zakonodaje volji tehnoloških korporacij ter poudarila, da akt ne nasprotuje svobodi govora, temveč jo ščiti.

Na drugi strani so poslanci iz vrst političnih skupin Domoljubi za Evropo (PfE), Evropski konservativci in reformisti (ECR) ter Evropa suverenih narodov (ESN) opozarjali, da EU z aktom ne ščiti demokracije, ampak gre za poskus izvajanja nadzora nad svobodo izražanja, saj da želi cenzurirati objave na spletnih platformah.

Akt je dober instrument, vendar bi ga morali uporabljati "na pravi način", ne pa ga ob poskusu nadzorovanje politične razprave zlorabljati za predstavljanje le enih stališč, je dejal Nicola Proccacini (ECR). Piotr Müller (ECR) pa je ocenil, da sta demokracija in svoboda izražanja v EU ogrožena, ker želi levica uvesti preventivno cenzuro. Po njegovem bi morali dopustiti, da ljudje sami presodijo, kaj je resnica.

Da je treba opozorila o politični cenzuri na družbenih omrežjih jemati resno, je opozorila tudi Zala Tomašič (EPP/SDS). Določene vsebine na družbenih omrežjih se po njenem favorizirajo, Evropska komisija pa mora preprečiti, da bi prihajalo do takšnih zlorab in političnih obračunavanj. Vmešavanje v volitve obstaja desetletja, novo pa je, kako z lahkoto je to mogoče narediti, je opozorila.

Izvršna podpredsednica komisije Henna Virkkunen, pristojna za varnost, demokracijo in digitalizacijo, je v razpravi med drugim zagotovila, da je Bruselj zavezan zaščiti demokracije, svobodi izražanja, ter da akt ne uvaja cenzure, ampak vzpostavlja učinkovite mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in sovražnega govora na družbenih omrežjih. DSA od ponudnikov spletnih storitev zahteva transparentnost delovanja, je poudarila in napovedala, da bo komisija okrepila ekipo, ki po bdela nad izvajanjem tega akta.