STA novice / Državni svet podprl dopolnjen predlog novele zakona o financiranju občin

Državni svet namreč obžaluje, da predlog novele zakona nima podpore vseh reprezentativnih združenj občin. A poudarja, da formula za izračun primerne porabe oziroma sistem financiranja občin zaradi heterogenosti občin nikoli ne bo v celoti sprejemljiva za vse kategorije občin. Razlog za to pa so različne finančne potrebe občin za izvajanje zakonskih nalog, ki izhajajo iz njihovih specifičnih okoliščin.

Ob tem so pojasnili, da se heterogenosti občin kaže v različnih dejavnikih, kot so površina, število prebivalcev, geografske in zgodovinske značilnosti, stopnja razvitosti in število javnih zavodov.

Z zagotovitvijo dodatnih sredstev, ki jih začasno predvideva zakon o izvrševanju državnih proračunov za leti 2024 in 2025, se po oceni svetnikov omogoča stabilnejše financiranje in učinkovitejše obvladovanje finančnih potreb tistih občin, katerih prihodki iz naslova primerne porabe ne zadoščajo za pokritje stroškov izvajanja zakonskih nalog.

Vendar pa državni svet, v katerem je med 40 člani 22 predstavnikov lokalnih interesov, poudarja tudi, da sodi Slovenija med države z nižjo stopnjo finančne avtonomije lokalne samouprave, kar pomeni večjo odvisnost od državnega proračuna. Zato je nujno, da se v prihodnje poišče rešitve za povečanje finančne avtonomije lokalnih skupnosti, saj je to temeljnega pomena za njihovo učinkovitost in stabilnost ter dolgoročni razvoj države.

Glede predlagane spremenjene ureditve sofinanciranja obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji svetniki opozarjajo, da je treba predlog dopolniti s kriteriji, na podlagi katerih se bo preverjalo, ali so občine dodeljena sredstva porabile v skladu z njihovim namenom, saj se ne sme dopustiti, da bi se namenskost porabe teh sredstev ocenjevala brez jasnih in predhodno določenih meril.

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je dopolnjen predlog novele zakona o financiranju občin za obravnavo v DZ pripravil 11. februarja. Ta predvideva dodatna sredstva zaradi zmanjševanja objektivnih razlik med občinami. V postopku določitve povprečnine bi upoštevali tudi povprečno medletno rast stroškov. Z desetih na 15 odstotkov bi zvišali največji obseg možne zadolžitve občine. Ob tem bi občinam omogočili, da se zadolžujejo tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Slovenija, in z izdajo občinskih obveznic. Prinaša tudi nove rešitve glede sofinanciranja obveznosti občin z romskimi naselji.

Svetniki so se sicer danes med drugim seznanili tudi s prednostnimi nalogami predsedovanja Poljske Svetu EU za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2025. Obravnavali so tudi predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Pri glasovanju so bili svetniki razdeljeni in mnenje ni bilo sprejeto.