STA novice / Vlada z uredbo zvišala sredstva za univerzitetna klinična centra (dopolnjeno)

Od navedenega zneska je za Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana namenjeno približno 25 milijonov evrov, za UKC Maribor pa približno šest milijonov evrov, so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje.

V klinična centra so v primeru zahtevnih stanj premeščeni bolniki iz vse Slovenije. Sta končna izvajalca neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki morata sprejemati bolnike v vseh zdravstvenih dejavnostih, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Dodala je, da morata klinična centra zagotavljati ekipe zaposlenih tudi v dejavnostih, kjer je bolnikov malo. To ju stane več denarja kot bolnišnice, kjer tega ne zagotavljajo. Ukrep so sprejeli na predlog obeh kliničnih centrov, uskladili pa so ga tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je pojasnila ministrica.

Uredba po njenih besedah določa širitve programov na določenih področjih, opredeljuje način financiranja teh programov ter vključuje obveznosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti in ZZZS v zvezi z izvajanjem storitev, ki so plačane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Skupni obseg dodatnih sredstev v uredbi za leto 2025 je 91,4 milijona evrov. Od tega je 55,4 milijona evrov namenjenih boljšemu vrednotenju in širitvi programov. Pri preostalih 36 milijonih evrov pa gre za nerealizirane širitve iz preteklih let.

Z uredbo so spremenili tudi način financiranja patronažnega zdravstvenega varstva. Izvajalcem bodo omogočili plačilo preseženega programa do 120 odstotkov pogodbene vrednosti, pod pogojem, da bodo izvedli pet odstotkov preventivnih obravnav.

Med programe, ki jih plačujejo po realizaciji, so umestili tudi programe presejanja novorojencev za spinalno mišično atrofijo, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo.

Na področju paliativne oskrbe otrok in odraslih so z uredbo bolj natančno določili vsebino obravnave in prilagodili sestavo zaposlenih v timu. Zagotovili so tudi dodatnih 1,4 milijona evrov za cepivo proti ošpicam, rdečkam, mumpsu in noricam, cepivo proti opičjim kozam ter cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, pa tudi dodatnih 0,5 milijona evrov za preglede registriranih športnikov.

Dodatna sredstva v vrednosti 0,8 milijona evrov so namenili tudi zdraviliščem za kritje stroškov zahtevnejših zdraviliških zdravljenj, so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Nekoliko so po besedah ministrice spremenili napotitve v program farmacevtskega svetovanja. Poleg oseb, ki jemljejo več zdravil ali imajo težave zaradi zdravil, bodo lahko v program farmacevtskega svetovanja zdaj napotili tudi osebe, ki imajo bolezen, ki se slabo odziva na zdravljenje oziroma bodo začele jemati zdravila, ki lahko povzročijo nevarne reakcije z drugimi zdravili.

Z uredbo so za pilotni projekt vključitve žensk v državni presejalni program za raka dojk Dora v starostni skupini med 45 in 49 let namenili 200.000 evrov. Po besedah Prevolnik Rupnik so dodatna sredstva namenili tudi za delovanje slovenskega registra bolezni srca in ožilja (EuroHEART), boljše vrednotenje programov, širitve programov in material na primarni in sekundarni ravni zdravstva ter spremembo cen priprave in aplikacije zdravil.

Ministrica je dejala, da so želeli uredbo sprejeti čim prej. Je namreč osnova, na podlagi katere izvajalci zdravstvenega varstva vedo, katere programe bodo financirali. Ob tem že načrtujejo številne nadaljnje ukrepe, tudi na področju prvih pregledov. Ministrica pričakuje, da bodo sprejeli številne spremembe uredbe, prve že v kratkem.