STA novice / V javni razpravi osnutek akcijskega načrta za uresničevanje resolucije o preprečevanju korupcije

Dokument je v 18 področnih delovnih skupinah pripravljalo več kot 120 deležnikov, od različnih predstavnikov ministrstev, drugih javnih institucij, strokovnih združenj, nevladnih organizacij in drugih. V javni obravnavi bo dober teden, do 17. junija. Kot je na današnji novinarski konferenci napovedal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi, bodo pripombe in predloge preučili, predvidoma konec meseca bo dokument obravnaval senat komisije, zatem ga bodo javno objavili, poslali vsem deležnikom ter sproti spremljali njegovo uresničevanje.

Po njegovih besedah je namreč najpomembnejše, kako bo dokument živel v praksi. Ob tem je Šumi dejal, da jih žalosti, da v medijih še vedno spremljajo "javne odzive vodilnih politikov, kot je na primer razvidno iz posnetka pogovora predsednika vlade na dogodku z določenim krogom gospodarstvenikov prejšnji teden, ki nagovarjajo k nezakonitosti, k obvodom zakonodaje in se na ta račun posredno ali pa neposredno posmehujejo delu komisije in pomenu preprečevanja korupcije ter krepitve integritete, odgovornosti in pa transparentnosti".

Divjak je poudarila, da je kakršnokoli spodkopavanje pravne države in posmehovanje institucijam nevarno. Po njenih besedah načrt predvideva konkretne ukrepe za obdobje petih let, "ki bodo omogočili merljivo izboljšanje na področju preprečevanja korupcije". Za ukrepe so določene konkretne aktivnosti, nosilci ukrepov, časovnica in kazalniki.

"Akcijski načrt je osredotočen na prakso, na izvajanje postopkov, ki morajo biti pravno pravilni, strokovni in transparentni, zato bomo uradnike, ki postopke izvajajo, veliko bolj ozavestili, zakaj so določeni mehanizmi in pravila potrebni, da bodo razumeli jedro, bistvo pravil, ne pa jim sledili samo zato, da ne bi imeli sitnosti z nami ali s kakšnim drugim organom," je pojasnila.

Kot je dodala, je velika pozornost namenjena vzgoji poštenih posameznikov, ki se zavedajo pomena pravne države, demokracije, nevarnosti korupcije, ki jih ni strah opozarjati na kršitve in ki od političnih odločevalcev zahtevajo upravljanje države, ki temelji na zavedanju, da je država od nas vseh.

Na področju integritete je tako veliko ukrepov namenjenih t. i. vzgoji za integriteto, kjer predvidevajo nadaljevanja aktivnosti v vrtcih, šolah in fakultetah. KPK predvideva tudi uvedbo stalnih usposabljanj za javne uslužbence in funkcionarje.

Med drugim si želijo, da bi funkcionarji ob nastopu funkcije podpisali posebno izjavo, da bodo spoštovali integriteto, se izogibali nasprotju interesov in podobno. V javni sektor pa bi radi vnesli večji poudarek organizacijski kulturi, spodbudnemu delovnemu okolju, kjer zaposlenih ne bo strah povedati, če je kje kaj narobe, kjer se kršitve obravnavajo odgovorno, prijavitelji pa ne mobingirajo oz. zasmehujejo.

Kot še eno rdečo nit načrta je omenila notranji mehanizem skladnosti, kjer je izpostavila ukrep vzpostavitve t. i. notranjih kontrol. Ni dovolj le sodno varstvo, da se nekdo lahko pritoži, če meni, da je odločba nepravilna, ampak morajo biti organi proaktivni in stalno preverjati pravilnost lastnih postopkov, je poudarila.

Glede imenovanja predstavnikov države in občin v različne poslovodne in nadzorne funkcije na KPK izpostavljajo, da je pomembno, da je postopek iskanja kandidatov transparenten, odprt in odločitev o predlaganih kandidatih strokovno utemeljena. Akcijski načrt od organov zahteva, da v tej smeri nadgradijo postopke imenovanj in transparentno objavijo, kam vse so ti predstavniki imenovani in kakšne kompetence imajo.

Pri javnih naročilih pa menijo, da je treba več poudarka dati t. i. prednaročniški fazi, ko se identificirajo potrebe ter dela analiza trga vseh ponudnikov. Na KPK si po besedah Divjak želijo tudi, da bi po vzoru drugih držav oblikovali skupno digitalno orodje, ki bi s pomočjo umetne inteligence vsem nadzornim organom - računskemu sodišču, državni revizijski komisiji, KPK - omogočal identifikacijo izstopajočih vzorcev potencialnih kršitev, na podlagi katerih bi lahko začeli postopke preverjanja.

Tudi glede stvarnega premoženja gredo ukrepi predvsem v smeri večje transparentnosti postopka tako nakupa kot upravljanja. Med drugim so v načrt vnesli priporočilo komisije za sprejem krovnega zakona za velike infrastrukturne projekte, ki bi zagotovil večjo transparentnost in nadzor ter določil strožja pravila glede spremljanja in prepovedi povezav med naročniki in ponudniki.