STA novice / Spremembe mednarodnega zdravstvenega pravilnika v veljavo z 19. septembrom

Pravilnik določa, da država lahko zavrne ali poda zadržek do vseh ali posameznih sprememb pravilnika, ali zaprosi za podaljšanje roka za njihovo izvajanje, če to najavi v roku deset mesecev po uradnem obvestilu generalnega direktorja WHO o sprejetju sprememb, v tem primeru do 19. julija.

Delovna skupina ministrstva je sprejeti pravilnik pregledala in ugotovila, da njegove določbe niso v nasprotju s slovensko ustavnopravno ureditvijo in področno zakonodajo. Pravilnik uvaja rešitve, ki bodo državam pogodbenicam in drugim akterjem v mednarodni skupnosti omogočile učinkovito odzivanje na izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju, pri čemer ne posegajo v suverenost posameznih držav. Slovenija tako ni podala pridržkov ali zavrnila sprememb pravilnika, so pojasnili na ministrstvu.

Na ministrstvu so prav tako odgovorili na nekaj pomislekov, ki so se pojavili ob napovedani spremembi pravilnika. Pomislek, da bodo morale države, ki pravilnika ne zavrnejo, v svojo zakonodajo vključiti določbe za njegovo izvajanje, ne drži, so pojasnili. Države so v svoje zakonodaje namreč že posvojile večino določil pravilnika, ki je veljaven že od leta 2005, izvajanje pravilnika skladno z zadnjimi spremembami iz leta 2024 pa naj bi države zagotovile do 19. septembra. Slovenija za to ne potrebuje spremembe zakonodaje.

Ovrgli so tudi pomislek, da sprememba pravilnika generalnemu direktorju WHO daje preveč pooblastil, vključno z razglasitvijo pandemičnih izrednih razmer. Generalni direktor WHO lahko razglasi izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju, vključno s pandemičnimi izrednimi razmerami.

Pred kakršnokoli razglasitvijo se mora generalni direktor najprej posvetovati z državo oziroma državami, kjer se dogodek pojavi. Če se z njimi strinja, zaprosi za mnenje odbor za izredne razmere. V primeru, da soglasja z državo v 48 urah ni, se sproži sklic odbora za izredne razmere in predstavitev stališč tako države kot generalnega direktorja.

Končno odločitev o razglasitvi izrednih razmer sprejme generalni direktor, pri čemer mora upoštevati znanstvena načela, nasvet odbora, oceno tveganja in razpoložljive dokaze.

Države lahko tudi same predlagajo preklic izrednih razmer in o tem ponovno sprožijo postopek s posvetom z odborom za izredne razmere. Generalni direktor pa nikakor ne more razglasiti izrednih razmer v posamezni državi. To lahko v Sloveniji naredi le državni zbor na predlog vlade, so zatrdili na ministrstvu.

Slovenija se s pravilnikom prav tako ne zavezuje k dodatnemu financiranju, so zapisali na ministrstvu. Dodatne finančne obveznosti držav namreč niso predvidene, predvideni so zgolj prostovoljni prispevki, za katere pa se vsaka država odloči sama. "Vzpostavljen je mehanizem, ki bo zagotavljal pravočasno, predvidljivo in zdržno financiranje izvajanja pravilnika z morebitnim pridobivanjem dodatnih sredstev in boljšo uporabo obstoječih finančnih instrumentov," so navedli.

Na ministrstvu so poudarili, da dopolnitev pravilnika predvideva krepitev zmogljivosti za odziv na lažne in zavajajoče informacije. Pri tem ne gre za poseganje v svobodo govora ali za cenzuro informacij, temveč za to, da se informacije preverjajo in obvešča javnost o njihovi utemeljenosti. Pravilnik ne predvideva sankcij za deljenje neutemeljenih informacij.