STA novice / S septembrom zbiranje podpisov za referendum o noveli zakona o urejanju trga dela

Kot je za STA pojasnil predsednik sindikata Mario Fekonja, obveščanje čezmejnih delavcev o zbiranju podpisov poteka preko družbenih omrežij in notranjih kontaktov sindikata, delavci pa se med seboj informirajo tudi po podjetjih.

"Težave lahko nastopijo zaradi delovnih časov, saj se čezmejni delavci v Slovenijo pogosto vračajo, ko so upravne enote že zaprte. Skeptični so tudi glede elektronskega podpisovanja, saj je pri prejšnjem zbiranju podpisov na e-upravi prihajalo do tehničnih težav," je povzel izzive.

Minister za delo Mesec je sicer poleti po njegovih besedah napovedal, da bodo skušali pripraviti spremembe določb zakona, ki se dotikajo nadomestil za čezmejne delavce. "Predloga še nismo videli, a minister je priznal, da so pri snovanju zakona spregledali sodelovanje s sindikatom," je poudaril sindikalist.

Na ministrstvu so medtem za STA izpostavili, da so vsebino novele usklajevali v socialnem dialogu na Ekonomsko-socialnem svetu. Potrdili so, da so "na zvezi" s sindikatom delavcev migrantov. "Verjamemo, da do referenduma ne bo prišlo," so optimistični. Kaj več o morebitnih rešitvah niso razkrili.

Čezmejne delavce je razburila določba v junija sprejeti noveli zakona, ki črta določilo o višjem denarnem nadomestilu zanje. Na ministrstvu vztrajajo, da je to postalo nepotrebno, potem ko so poskrbeli za zvišanje denarnih nadomestil za čas brezposelnosti - najnižje in najvišje nadomestilo sta namreč že od leta 2013 fiksirana pri 530,19 oz. 892,50 evra bruto, zaradi česar se bo najnižje skladno z novelo s 1. januarjem 2026 zvišalo na najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišje pa se bo začelo pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in nato postopoma padalo do 80 odstotkov, kolikor bo znašalo po 12 mesecih brezposelnosti.

"Ohranitev obstoječe določbe bi čezmejne delovne migrante zaradi nove ureditve, ki uvaja usklajevanje denarnega nadomestila z rastjo minimalne plače, postavila v slabši položaj," so navedli na ministrstvu.

A Fekonja je opozoril, da bi čezmejni delavci točko, ko bi bili na slabšem, po projekcijah ministrstva dosegli šele čez približno dve leti, v tem času pa da se lahko zakonodaja v tujini spremeni, nadomestila pa zvišajo.

Zatrdil je, da je njihov cilj pravičnost: "Delavec naj prejme nadomestilo, kot mu pripada iz države zaposlitve."

V sindikatu ocenjujejo, da Slovenija z nižanjem nadomestil čezmejnim delavcem, ki v tujini ostanejo brez zaposlitve, krši evropsko uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa, da se socialne pravice, pridobljene v drugi državi zaposlitve, ne smejo izgubiti ob prehajanju med državami. Po noveli pa bi moral čezmejni delavec, ki v tujini izgubi službo, prejeti nadomestilo v enaki višini kot domači delavec.

"Ne razumem, zakaj bi se Slovenija zavestno odrekla denarju, ki bi v državni proračun prišel praktično 'z neba'. Višja nadomestila, ki jih refundira tujina, se v Sloveniji obdavčijo in obremenijo s prispevki, kar neposredno koristi proračunu. Nižja nadomestila pomenijo manj prihodkov. Ministrstvo navaja težave pri refundiranju od tujine, vendar se sprašujem, če bodo nadomestila po novi zakonodaji višja, ali jih bo država lažje dobila od tujine?" je sklenil Fekonja.

Prvi dan zbiranja podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o noveli je 1. september, zadnji pa 5. oktober, je sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Ministrstvo za delo je zakonodajne spremembe na področju urejanja trga dela napovedalo že konec leta 2022. Pogajanja socialnih partnerjev so trajala kar nekaj časa, vmes so tudi za daljše obdobje zastala. Junija letos so torej vendarle pripeljala do potrditve novele zakona v DZ.

Novela prinaša več pomembnih novosti. Med drugim zaostruje dostop starejših do vnovične uveljavitve 25-mesečnega nadomestila za brezposelnost, uvaja spodbude za zaposlitev starejših brezposelnih, ponuja možnost razbremenitve starejših delavcev na način, da bi delali z 80-odstotnim delovnim časom, 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki, ter povečuje obseg začasnega ali občasnega dela upokojencev. Poleg tega zaostruje področje agencijskega dela in dopolnjuje pravne podlage, da bo Zavod RS za zaposlovanje lažje izvajal posredovanje študentskega dela.