STA novice / Komisija DZ zavrnila predlog besedila ustavnega zakona o imenovanju vlade

Ustavna komisija DZ je na današnji seji obravnavala delovno besedilo predloga ustavnega zakona, ki spreminja 144. člen ustave. Ta govori o postopku imenovanja vlade. Po sedaj veljavni določbi sestavo in delovanje vlade, število, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon, po predlogu spremembe pa bi zakon določil le pristojnosti vlade ter delovna področja in pristojnosti ministrstev.

Strokovna skupina je po besedah njenega koordinatorja Igorja Kaučiča prišla do predloga, da je temeljna naloga ustave, da določa zgolj pristojnosti organov oblasti, ne pa tudi drugih določb izvedbene narave, "torej jih lahko prepustimo zakonu".

Tako so pripravili predlog, naj predsednik vlade predlaga število ministrov skupaj s predlogom za njihovo imenovanje, ne glede število ministrstev, ki jih določa v tistem trenutku veljavni zakon o vladi. Potem ko bi DZ ministre imenoval, bi vlada na svoji konstitutivni seji sprejela odlok o svoji organizaciji, iz katerega bi bilo jasno tudi število ministrstev. S tem odlokom bi tako nadomestili spreminjanje zakona o vladi, je pojasnil poročevalec strokovne skupine Janez Pogorelec.

Priporočil je tudi, da bi nato v zakonu o vladi določili še maksimalno število ministrstev in nabor obveznih ministrstev, denimo državotvornih ministrstev za notranje in zunanje zadeve, obrambo in podobno.

Prvotni predlog za začetek postopka za spremembo ustave, pod katerim je prvopodpisani Janez Cigler Kralj (NSi), je predvidel tudi spremembo 112. in 118. člena ustave, po kateri bi se pristojnost imenovanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ prenesla na predsednika republike, odpravila bi se možnost interpelacije ministrov, ohranila pa možnost interpelacije celotne vlade.

Pogorelec je danes izpostavil, da je bila torej prvotna zamisel, da bi si vlada sama določala število ministrstev, potem ko sprememba drugih členov ustave ni bila sprejeta, pa je to pomenilo, da bo DZ še vedno imel ves nadzor nad imenovanjem ministrov.

Kot je dejal Kaučič, so s tem dobili "sila nenavadno situacijo", ko je podporo dobila zgolj ena od določb smiselno zaokroženega paketa sprememb, zaradi soodvisnosti členov ustave pa je nastalo kar nekaj odprtih vprašanj.

V koaliciji so takšen način imenovanja vlade podprli. Poslanka Svobode Lucija Tacer je izpostavila, da menijo, da mora imeti predsednik vlade možnost vlado organizirati na način, za katerega meni, da bo lahko izpolnjevala dane obljube.

"Vlada se bo na ta način bolj hitro in učinkovito prilagajala aktualnim razmeram, kriznim situacijam, hitreje bo imenovana, hitreje bo začela z delom," je dejala poslanka SD Mojca Šetinc Pašek. Ob tem je spomnila na zaplete z imenovanjem vlade Roberta Goloba, ki so privedli celo do referenduma.

Predloga niso podprli v opoziciji. Poslanec SDS Andrej Poglajen je dejal, da predlog ne zasleduje ciljev, za katere v stranki mislijo, da bi ustrezno reševali vprašanja imenovanja vlade.

Tacer je na to odvrnila, da je postopek za spremembo ustave "že kar komičen", ob tem pa SDS očitala, da je o isti vsebini danes spremenila mnenje.

Poslanec NSi Jožef Horvat pa je dejal, da je od prvotnega predloga NSi, ki je predstavljal smiselno celoto, ostal "zgolj torzo", ki pa ga ne morejo podpreti.

Člani komisije DZ so tako z desetimi glasovi za in petimi proti zavrnili predlog besedila predloga ustavnega zakona, saj je za njegovo potrditev potrebna dvotretjinska večina.

Horvat, ki je tudi predsednik ustavne komisije, je nato v odločanje podal sklep, s katerim bi ustavnorevizijski postopek za predmetni predlog končali, a so ga člani komisije DZ zavrnili. Postopek spreminjanja ustave glede imenovanja vlade bo DZ tako nadaljeval.