STA novice / Vlada pri predlogu SDS za davčno razbremenitev izračunala precej višji izpad prihodkov

Poslanska skupina SDS je konec septembra v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o dohodnini, katerega cilj je razbremenitev plač zaposlenih. To bi dosegli s postopnim zviševanjem splošne olajšave s trenutnih 5260 evrov na 10.000 evrov in s posegom v dohodninsko lestvico.

Predlog je vložila manj kot teden dni po tistem, ko je vlada sprejela izhodišča za uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila razbremenjena dohodnine in prispevkov ter pri tem naletela na glasno neodobravanje gospodarstva in ekonomske stroke.

Predlog poslanske skupine SDS bi po njihovih navedbah prinesel postopno zmanjšanje prihodkov iz naslova dohodnine, izpad bi v letu 2026 znašal okoli 220 milijonov evrov. Učinek spremembe dohodninske lestvice pa so ocenili na približno 120 milijonov evrov letno. Tako bi predlog v letu 2026 povzročil približno 340 milijonov evrov nominalnega izpada dohodnine, so zapisali v predlogu sprememb zakona o dohodnini.

Vlada je na današnji dopisni seji ocenila, da bi ta predlog v letu 2026 povzročil izpad javnofinančnih prihodkov iz naslova dohodnine v višini okoli 650 milijonov evrov. Dodatno bi se izpad zaradi nadaljnjega postopnega zvišanja splošne olajšave povečal za okoli 190 milijonov evrov v letu 2027 in dodatno za okoli 200 milijonov evrov še v letu 2028.

"Prihodki iz naslova dohodnine predstavljajo enega izmed najpomembnejših stebrov javnofinančnih prihodkov. Vpliv predloga na javne finance bi bil pomembno negativen. Vlada opozarja, da glede na trenutno javnofinančno izhodišče rast izdatkov za staranje prebivalstva ter nujnost zagotavljanja stabilnih virov financiranja javnih storitev takšen obseg davčne razbremenitve ni vzdržen brez hkratnih kompenzacijskih ukrepov na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna," je opozorila vlada.

Vlada medtem predlaga uvedbo obvezne božičnice, do katere bi bili vsi tako zaposleni v zasebnem kot javnem sektorju. Določena bi bila lahko v višini celotne, polovice ali četrtine minimalne plače, pri tem pa neobdavčena in neoprispevčena. O tem predlogu bi v petek moral mnenja soočiti Ekonomsko-socialni svet, a so delodajalci ob nestrinjanju glede obvezne božičnice sejo protestno zapustili.

Kot je izračunalo finančno ministrstvo, bi bil državni proračun v primeru, da bi bila božičnica enaka znesku minimalne plače, na račun izplačila javnim uslužbencem in manjšega priliva z naslova razbremenitve ob 767 milijonov evrov, v primeru, da bi znašala pol minimalne plače, ob 372 milijonov evrov, če bi bila določena pri četrtini minimalne plače, pa ob 192 milijonov evrov.