STA novice / Poslanci koalicije s predlogom za preimenovanje praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Slovenija zaznamuje 17. avgusta, v spomin na leto 1919, ko so se ti po več stoletjih madžarske oblasti spet povezali z matico.

Poslanci koalicije pa bi zdaj s predlagano novelo, pod katero so se prvi podpisali poslanci Dejan Süč (Gibanje Svoboda), Damijan Bezjak Zrim (SD) in Nataša Sukič (Levica), v ime praznika dodali še besedno zvezo priključitev Prekmurja.

S preimenovanjem praznika bi po mnenju predlagateljev ob etničnem vidiku poudarili še geografski vidik odločitve iz leta 1919 in tako z njim "celovito potrdili zgodovinske in geografske okoliščine, večplastno multikulturnost Prekmurja".

S predlagano spremembo ne želijo predlagati novega praznika, pač pa poimenovanje pravilno terminološko dopolniti, so pojasnili. Predlagatelji so v obrazložitvi poudarili, da je bila priključitev Prekmurja za Slovence "državotvorno dejanje najvišjega nacionalnega pomena", zato je treba dogodek tudi ustrezno oz. ustrezneje poimenovati.

Prekmurje je po prvi svetovni vojni po določilih pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem so bili prekmurski Slovenci po stoletjih, ki so jih preživeli pod Madžarsko, združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je državni praznik od leta 2006, ni pa dela prost dan.

Tokratni predlog za preimenovanje enega izmed državnih praznikov pa ni prvi v aktualnem sklicu DZ. Poslanci so namreč v tem mandatu zeleno luč prižgali tudi preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini, ki se po novem imenuje praznik priključitve Primorske k matični domovini.