STA novice / V EU opustili možnost obveznega pregledovanja spletnih klepetov

Dansko predsedstvo Sveta EU je septembra v pogajanjih držav članic predstavilo kompromisni predlog izhodišča za pogajanja z Evropskim parlamentom o uredbi o preprečevanju spolnih zlorab otrok, v skladu s katerim bi lahko ponudnikom storitev spletnega komuniciranja odredili obvezno zaznavanje fotografij in videoposnetkov spolnih zlorab otrok.

Vendar pa zaradi pomislekov več članic glede varovanja zasebnosti in kibernetske varnosti ni prejel zadostne podpore v Svetu. Za potrditev bi moralo pogajalsko izhodišče prejeti podporo najmanj 15 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU.

Ker pa se aprila prihodnje leto iztečejo začasna pravila, ki omogočajo zaznavanje spornih vsebin na prostovoljni osnovi, je zdaj predsedstvo po neuradnih informacijah STA predlagalo, da bi bilo zaznavanje prostovoljno tudi v okviru nove uredbe. Vanjo bi obenem vključili določbo o reviziji, ki bi Evropski komisiji v prihodnje omogočila uvedbo obveznega zaznavanja vsebin s spolnimi zlorabami otrok.

Če bodo članice podprle prostovoljni pristop, bo dansko predsedstvo pripravilo nov kompromisni predlog t. i. splošnega pristopa za pogajanja s parlamentom, ki bi ga lahko članice na delovni ravni obravnavale novembra.

Notranji ministri, ki bodo morali dati končno zeleno luč, se bodo sicer naslednjič sestali 8. oziroma 9. decembra. O tem bi morali odločati že sredi tega meseca, a je dansko predsedstvo zaradi nezadostne podpore predlog tik pred zdajci umaknilo z dnevnega reda.

Danski pravosodni minister Peter Hummelgaard je tedaj poudaril, da predlog uredbe o preprečevanju spolnih zlorab otrok ostaja prednostna naloga danskega predsedstva Sveta EU. Zavrnil je navedbe, ki so se pojavile v javnosti, da bi v skladu z danskim kompromisnim predlogom pristojni nacionalni ali evropski organi nadzorovali zasebne klepete posameznikov.

O predlogu uredbe, ki ga je Evropska komisija predstavila leta 2022, se je v zadnjih nekaj mesecih vnela vroča razprava, v kateri nasprotniki opozarjajo na pretiran poseg v zasebnost posameznikov. Nasprotovanje uredbi je izrazilo tudi več slovenskih evropskih poslancev in koalicijska stranka Levica.

Z ministrstva za notranje zadeve pa so v začetku meseca sporočili, da Slovenija predloga v trenutni obliki ne more podpreti.