STA novice / Odbor DZ za hitrejšo prevedbo stanovalcev v domovih v novi sistem

V Svobodi, SD in Levici so se želeli z vloženimi dopolnili med drugim odzvati na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ. V SDS pa so vložili dve dopolnili. Z enim od njiju so predlagali, da upokojencem ne bi bilo treba plačevati obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Po predlogu zakona bodo zdajšnji stanovalci v domovih lahko po navedbah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca nemoteno prešli v novi sistem dolgotrajne oskrbe. Gre za t. i. prevedbeni zakon za dolgotrajno oskrbo, je pojasnil. Predlog po njegovih besedah določa, da bo edina pristojna vstopna točka za prevedbe na Centru za socialno delo (CSD) Ljubljana.

Domovi za starejše mu bodo poslali sezname vseh oskrbovancev, ki so podali soglasje za prevedbo. CSD pa bo pridobil potrebne podatke od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), inštituta za socialno varstvo in ministrstva za notranje zadeve ter domovom sporočil, kdo od stanovalcev izpolnjuje pogoje za dolgotrajno oskrbo in v katero kategorijo dolgotrajne oskrbe se uvrsti.

Domovi bodo nato do 31. decembra z njimi podpisali osebne načrte, ki bodo veljali s 1. decembrom. CSD Ljubljana pa bo na podlagi pridobljenih podatkov izdal ustrezne odločbe.

Za osebe brez skrbnika, čeprav bi ga potrebovale, je predlagano, da dom za starejše sproži postopek za postavitev skrbnika, hkrati pa določi osebni načrt in osebo takoj vključi v sistem dolgotrajne oskrbe. Ko bo skrbnik imenovan, bo imela oseba še dva meseca časa, da potrdi ali spremeni odločitev glede dolgotrajne oskrbe. Tako bodo lahko tudi te osebe pridobile pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe brez nepotrebnega čakanja, je izpostavil minister.

Predlog zaradi tega, ker pravica do dolgotrajne oskrbe ni združljiva z dodatkom za pomoč in postrežbo, določa, da bo CSD Ljubljana Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) sproti pošiljal sezname oseb, ki so podale soglasje za prevedbo ali že sklenile osebni načrt, Zpiz pa bo ustavil izplačevanje dodatka. Tako ne bo prihajalo do dvojnih izplačil.

Pri e-oskrbi predlog določa, da starejšim od 80 let za uveljavljanje te pravice ne bo treba imeti zdravniškega potrdila. Hkrati se bo vsem, ki so vključeni v pilotni projekt e-oskrbe na daljavo, pravica podaljšala do konca leta 2026. Do takrat pa bodo morali pridobiti pozitivno odločbo.

Nenazadnje bo za obdobje od 1. decembra letos do 30. septembra 2026 uvedeno pavšalno plačilo izvajalcem dolgotrajne oskrbe, da bo financiranje storitev nemoteno.

V ZZZS, na inštitutu za socialno varstvo in v Zvezi društev upokojencev Slovenije so zakonski predlog podprli.

V razpravi so poslanci Svobode in SD izrazili naklonjenost predlogu, v SDS in NSi pa so bili kritični. Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je posebej izpostavila, da bo s 1. decembrom v novi sistem dolgotrajne oskrbe vstopilo kar približno 20.000 zdajšnjih stanovalcev v domovih. To po njenih besedah predstavlja "največji enkratni prehod v zgodovini naših socialnih sistemov", zato ga je treba izvesti pravilno.

Soniboj Knežak iz SD pa je pohvalil predlagane določbe, po katerih bo v novi sistem samodejno prevedenih približno 4000 ljudi, ki bi potrebovali skrbništvo, pa ga nimajo.

Po drugi strani Karmen Furman iz SDS predlog zakona vidi kot dokaz, da na področju dolgotrajne oskrbe prihaja do velikih zamud pri dostopu do pravic in da je zakon o dolgotrajni oskrbi zelo zbirokratiziran. Postopki za dostop do pravic so prezapleteni, informacijski sistem za izdajo odločb o pravici do dolgotrajne oskrbe na domu pa še vedno ne deluje, je naštela.

Aleksandra Reberška iz NSi pa medtem skrbi, ker predlagani zakon predvideva rešitve brez predhodnega razmisleka, "na horuk". To je po njegovih besedah sicer razumljivo, ker premier Robert Golob od ministra Maljevca pričakuje dosledno izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, v nasprotnem primeru ga bo poklical k prevzemu politične odgovornosti.