STA novice / Rok za prilagoditev objektov v javni rabi se izteka, glob še ne bo

Tako se je odločila zaradi večjega števila objektov v javni rabi, ki še niso prilagojeni, in zaradi visokih finančnih stroškov, ki so povezani s prilagajanjem objektov, je navedla v besedilu predloga.

Čeprav se bo prekrškovni postopek po predlogu začel z dveletnim zamikom, pa bodo pristojni inšpektorji po predlogu lahko zavezancem izrekali ukrep odprave nepravilnosti in tako zavezancu postavili rok, do katerega bo moral prilagoditi objekt ali del objekta v javni rabi.

Zveza paraplegikov Slovenije medtem ostro nasprotuje zamiku prekrškovnega postopka. "Takšen zamik dejansko pomeni podaljšanje roka," so opozorili. "Vlada tistim, ki so stavbe prilagodili, sporoča, da jim tega v resnici še ni bilo treba storiti, lastnikom, ki niso storili ničesar, pa daje še dveletni odpustek," so ogorčeni.

Pri Zagovorniku načela enakosti so v posebnem poročilu iz leta 2023 zapisali, da iz ocen anketirancev izhaja, da skoraj tretjina objektov v javni rabi, zajetih v Zagovornikovo poizvedbo, nima takih gradbenih prilagoditev, ki bi omogočale dostop ljudem z invalidnostmi. Skoraj polovica teh objektov nima drugih tehničnih prilagoditev, denimo vgrajenega dvigala, rampe za invalidske vozičke in indukcijske zanke. Več kot štiri petine teh objektov pa ni prilagojenih s pisnimi informacijami, denimo z oznakami v brajici za slepe v dvigalih, in z zvočnimi in svetlobnimi opozorili za ljudi z okvaro vida oziroma sluha.

V veliki večini objektov v javni rabi se še vedno pojavljajo ovire in pomanjkljivosti, ki osebam s senzornimi ali funkcionalnimi oviranostmi onemogočajo, da bi jih enakovredno uporabljale, je za STA opozoril arhitekt Tilen Jurca z Urbanističnega inštituta.

Analizo celotnega stanja je po njegovih pojasnilih sicer težko izpeljati, saj na dostopnost objekta vpliva veliko dejavnikov, ki se razlikujejo med posameznimi skupinami oseb z oviranostmi. Objekt ne postane univerzalno dostopen samo z dodano klančino ali vgradnjo dvigala, je opomnil.

Inštitut je na podlagi veljavne zakonodaje s področja univerzalne gradnje in standardov podrobno ocenil več kot 400 objektov v javni rabi, v okviru Nacionalne svetovalne in informacijske točke za dostopnost pa se na poziv lastnikov oziroma upravnikov oglasijo v objektu in svetujejo o potrebnih prilagoditvah. "Terenski pregledi še vedno kažejo, da je stanje vse prej kot idealno, čeprav v zadnjih letih opažamo večjo pozornost in napredek na tem področju," je navedel.

Glede na pregledani vzorec sklepajo, da je Slovenija v povprečju še vedno zelo daleč od univerzalne dostopnosti vseh objektov v javni rabi.

Za izvedbo natančnejše analize stanja v Sloveniji inštitut razvija orodje za samopopis dostopnosti, ki bo zaključeno letos. Orodje bo na voljo v okviru Svetovalne in informacijske točke za dostopnost, ki svetuje in informira o urejanju dostopnosti ter o načelih univerzalne gradnje.