STA novice / V koaliciji bodo predlog novele zakona o RTVS podprli, v NSi ne

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da želi vlada s predlogom utrditi finančno avtonomijo javne službe RTVS zlasti na področju glasbene produkcije in financiranja programov za narodne skupnosti. Glasbena produkcija bo po predlogu uvrščena med javno službo, iz državnega proračuna pa bo sofinancirana v višini štirih odstotkov od vrednosti zbranega rtv-prispevka letno. Programe narodnostnih skupnosti pa bi iz državnega proračuna letno sofinancirali v višini desetih odstotkov od vrednosti zbranega rtv-prispevka.

Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti ocenjuje, da predlog zagotavlja dolgoročno stabilno financiranje manjšinskih programov, prav tako pa tudi stabilnost pri poslovanju s kadri. Glede na to bo predlog v petek podprla, je napovedal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Svobodi izpostavili predlagane dodatne pristojnosti finančnega odbora RTVS, ki bo bdel nad odločitvami uprave. Javni zavod bo po besedah Sare Žibrat iz te poslanske skupine ohranil neodvisnost, hkrati pa zagotavljal kakovostne storitve v okviru finančnih zmožnosti. Ob tem je poudarila, da predlog prvič v zgodovini države poskrbi, da vprašanji obstoja manjšinskih programov in orkestrov ne bosta postali vprašanje tržnih interesov.

Po mnenju SD predlog smiselno nadgrajuje reformo upravljanja RTVS iz leta 2022. Reforma je tudi po ocenah Evropske komisije pomembno prispevala k večji neodvisnosti javnega medija od političnih vplivov, je spomnil Jonas Žnidaršič iz SD. Predlaganih sprememb ne vidijo kot odmik od reforme, ampak kot njeno utrditev in izboljšanje skladno z evropskim aktom o svobodi medijev in primerljivimi ureditvami v drugih evropskih državah. Pomembno se jim zdi, da predlog jasno razmejuje upravljavske in nadzorstvene funkcije.

Javni servis RTVS se že dlje časa nahaja v večplastni krizi, ki je finančna, organizacijska in vsebinska, pa so opozorili v Levici. Predlagana novela je zato po njihovem prepričanju ključna za obstoj in razvoj javnega zavoda in za uresničevanje ustavne pravice javnosti do informiranosti. Poslanci se morajo tako zdaj odločiti, ali bodo javnemu zavodu omogočili stabilno prihodnost ali bodo dopustili nadaljnje razkrajanje, je dejala Tatjana Greif iz Levice.

V NSi medtem predloga ne bodo podprli. Ne strinjajo se, da je vlada vložila v DZ nov predlog novele, še preden je ustavno sodišče odločilo o ustavni pobudi glede delov novele zakona iz leta 2022, je bil kritičen Janez Žakelj iz NSi. Ustavna pobuda je bila sicer vložena 28. decembra 2022, ko je novela začela veljati. Pobudniki s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem kot predsednikom dotedanjega programskega sveta zavoda so izrazili prepričanje, da novela krši sodno prakso, ker s svojo uveljavitvijo neposredno brez ugotavljanja predpisanih pogojev končuje nekatere mandate, denimo mandate članov programskega sveta.

Na ustavnem sodišču so maja 2023 zapisali, da hitre vsebinske odločitve ne bo mogoče zagotoviti zaradi razhajanj med stališči. Ker se je sestava sodišča od takrat spremenila, je pobudo 11. decembra spet uvrstilo na dnevni red. "Zadevo je obravnavalo, z obravnavo pa bo še nadaljevalo," so tedaj na ustavnem sodišču napovedali za STA.

V SDS so obravnavo predlagane novele obstruirali. Tako kot NSi namreč opozarjajo, da še vedno ni odločitve glede ustavnosti novele zakona o RTVS iz leta 2022.