STA novice / Ministrstvo za kulturo v zvezi s pobudo knjižnice Murska Sobota ne vidi potrebe po spremembi zakonodaje (dopolnjeno)

Na ministrstvu za kulturo so za STA zapisali, da zakona o knjižničarstvu in o javni rabi slovenskega jezika ter iz njiju izhajajoči podzakonski predpisi ustrezno določajo izvajanje knjižnične javne službe splošnih knjižnic. Ob tem poudarjajo, da so za zagotavljanje pogojev za delovanje splošnih knjižnic, torej za knjižnično gradivo, prostore, kader in opremo, odgovorne lokalne skupnosti kot ustanoviteljice oziroma soustanoviteljice zavodov.

Ministrstvo izpostavlja tudi, da območje Mestne občine Murska Sobota, kjer ima knjižnica v Murski Soboti svoj sedež, zakonsko ni opredeljeno kot narodnostno mešano območje. Zato mora knjižnica pri svojem poslovanju dosledno upoštevati ustavno določbo, po kateri je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, italijanščina in madžarščina pa sta kot uradna jezika v rabi le na območjih občin, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti.

Knjižnica mora po navedbah ministrstva upoštevati tudi druge veljavne predpise s področja rabe slovenščine kot uradnega jezika.

Urad vlade za narodnosti je v odgovoru za STA pojasnil, da knjižnična dejavnost sodi v delovno področje ministrstva za kulturo, zato zadevo odstopa v reševanje pristojnemu ministrstvu. V tem okviru urad ni oblikoval stališč do predlaganih sprememb zakonodaje, ki ureja področje knjižnic in javne rabe jezika.

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath pa je za STA poudaril, da so narodnostne pravice v Sloveniji urejene z ustavo in zakonodajo, ki jo je treba spoštovati in izvajati v duhu pravne države. Ob tem je izpostavil, da si pripadniki madžarske narodne skupnosti prizadevajo za uresničevanje teh pravic na način, ki ne posega v pravice drugih.

Horvath je zapisal še, da zakonodaja, vključno z zakonom o knjižničarstvu, jasno določa obveznosti splošnih knjižnic na narodnostno mešanih območjih glede zagotavljanja dostopa do gradiva in storitev v jeziku italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Po njegovih besedah je knjižnica v Murski Soboti kot osrednja območna knjižnica odgovorna tudi za strokovno podporo knjižnični dejavnosti v občinah Hodoš, Šalovci in Moravske Toplice, kjer dvojezičnost velja na podlagi zakona, ter je z prevzemom teh nalog prevzela tudi odgovornost za njihovo izvajanje skladno z zakonodajo. Zavzel se je za odgovorno in spoštljivo javno razpravo brez relativiziranja pravic madžarske narodne skupnosti.

Na aktualno razpravo se je nocoj v Murski Soboti odzval tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, slavnostni govorec na prireditvi Mestne občine Murska Sobota ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter 35-letnici plebiscita. V govoru je poudaril, da imajo v Evropi pravice manjšin posebno mesto, saj so nacionalne manjšine zgodovinska danost, jedro njihovega varovanja pa človeška solidarnost. Ob tem je opozoril, da solidarnost pomeni tudi odgovornost. Ne le večine, da manjšini zagotovi ustrezen položaj in pravice, temveč tudi manjšine, da teh pravic ne zlorablja. Po Kučanovih besedah se je "prav to nedavno zgodilo v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici s predlogom, ki izziva razdor in poglablja nacionalne delitve".

Vprašanja glede pobude je STA naslovila tudi na inšpektorat za kulturo in medije, njihove odgovore še čakamo.

Vodstvo knjižnice v Murski Soboti je pobudo za spremembo zakona o knjižničarstvu in zakona o javni rabi slovenščine naslovilo na več državnih institucij, da bi omogočili sporazumevanje v madžarščini na sedežu knjižnice v Murski Soboti, čeprav ta ni na narodnostno mešanem območju.

Pobuda je sprožila kritične odzive občin ustanoviteljic knjižnice in dela strokovne javnosti, ki opozarjajo na neskladnost s trenutno jezikovno ureditvijo in na nevarnost ustvarjanja precedensa za druge javne ustanove.