STA novice / Boštjančič: Slovenija lani z nižjim primanjkljajem od načrtovanega (dopolnjeno)
torek, 6.1.2026
Ljubljana, 06. januarja (STA) - Slovenija je leto 2025 po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča kljub božičnici in nekaterim dodatnim izdatkom sklenila z nižjim proračunskim primanjkljajem od načrtovanega. Znašal je 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), načrtovan je bil pri 2,6 odstotka BDP, je v ponedeljkovi oddaji Marcel na TV Slovenija povedal Boštjančič.
"Primanjkljaj je znašal 1,7 milijarde evrov, načrtovan je bil 1,86 milijarde evrov," je dejal Boštjančič. Kot je dodal, je bil primanjkljaj v primerjavi z enim letom prej, ko smo imeli enega najnižjih v Evropi - znašal je 1,2 odstotka BDP -, višji. "Je pa v primerjavi z državami EU še vedno na spodnji strani in še vedno zelo daleč od nekaterih drugih držav, tudi nam bližnjih, kot je na primer Avstrija," je dejal.
Ministrstvo za finance prve ocene lanskega proračunskega primanjkljaja sicer še ni uradno javno objavilo, so pa z ministrstva za STA sporočili, da je bil lanski primanjkljaj pri okoli 1,72 milijarde evrov, medtem ko je bil s predlani jeseni sprejetim veljavnim proračunom za leto 2025 načrtovan pri nekaj manj kot 1,87 milijarde evrov.
Lanski primanjkljaj je, kot navedeno, sicer precej višji kot predlanski, ki se je ustavil pri 796 milijonih evrov. Razlika med dejanskim in načrtovanim primanjkljajem je bila predlani še bistveno višja kot lani. Dosegla je namreč okoli 1,4 milijarde evrov, saj je bil primanjkljaj načrtovan pri 2,22 milijarde evrov.
Razlika med načrtovanim in dejanskim proračunom je v zadnjih letih praksa, zaradi česar fiskalni svet ponavlja opozorila glede neracionalnega načrtovanja proračunske porabe. To po njegovih navedbah lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ. Proračunska poraba se sicer v zadnjih letih ves čas veča in dosega rekordne ravni. V rekordnem obsegu je načrtovana tudi za letos in prihodnje leto.
Do razlik ob koncu leta prihaja predvsem pri odhodkih za investicije. Tudi lani je bila tako dejanska investicijska poraba po podatkih s podstrani ministrstva z vizualizacijo tekočih proračunskih gibanj precej nižja od načrtovane, medtem ko je npr. poraba za plače načrte celo nekoliko presegla.
Na ministrstvu so v zadnjih letih na kritike fiskalnega sveta odgovarjali med drugim z argumentom, da je zaradi okrepljene negotovosti in nizajočih se kriz oz. drugih izrednih dogodkov ter s tem povezanih izdatkov proračunsko načrtovanje oteženo.
Zadnje novice
-
V Bruslju začasni dogovor za večjo zaščito potnikov v EU
25.6.2026 -
EU bi lahko zaostrila pravila za Amazonove in Microsoftove storitve v oblaku
25.6.2026 -
Odprava carin na uvoz industrijskega blaga iz ZDA v EU dokončno potrjena
25.6.2026 -
Resnica s predlogom zakonske prepovedi izobešanja zastav brez pravne podlage na pročelja uradnih institucij (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Ministrstvo je RTVS zavrnilo zahtevek za izplačilo sredstev za glasbeno produkcijo
24.6.2026 -
Slovenija se je pridružila pobudi glede znižanja statusa zaščite medveda v EU (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Evropska komisija predlaga poenostavitev davčnih pravil EU
24.6.2026 -
Bruselj za poenostavitev označevanja energijske učinkovitosti izdelkov v EU
24.6.2026 -
Sodišče v začasni odredbi GaiaCellu naložilo dobavo dušika za vzorce
24.6.2026 -
Stevanović v bran obravnavi novele zakona o veterinarstvu po skrajšanem postopku (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Čeferin za krepitev odnosov z javnostmi v izogib manipulacijam z vsebino odločb ustavnega sodišča (I)
24.6.2026 -
Lani na ustavno sodišče več pripada in več rešenih zadev (II)
24.6.2026