Portal TFL

STA novice / DZ podaljšal rok za kritje jedrske škode

torek, 3.2.2026

Ljubljana, 03. februarja (STA) - DZ je z novelo zakona o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo, ki jo je potrdil danes, še za štiri leta podaljšal rok, ko država krije jedrsko škodo, ki je ni mogoče zavarovati pri zavarovalnici. Trenutno namreč v Evropi in svetu še ni bil dosežen kompromis, po katerem bi zavarovalnice krile celotno škodo v primeru morebitne jedrske nesreče.

Poslanci so se s predlogom vlade za poseg v zakon seznanili v četrtek, ko je državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek povedal, da se jedrske škode na splošno ne da zavarovati, zato imajo zlasti manjše države v svojih zakonih predvideno jamstvo države. To velja tudi za Slovenijo, in sicer ima v zakonu o odgovornosti za jedrsko škodo zapisano štiriletno obdobje veljavnosti državnega jamstva.

To obdobje se 30. junija letos izteče, zato vlada predlaga podaljšanje za nadaljnja štiri leta, je povedal Gajšek. V tem času si bodo še naprej prizadevali, da Nuklearna elektrarna Krško (Nek) zavaruje celotno odgovornost in jamstvo države ne bi bilo več potrebno, je dodal.

Predstavniki vseh poslanskih skupin so podaljšanje obdobja veljavnosti državnega jamstva za del jedrske škode, ki ga ni mogoče zavarovati, podprli.

Slovenska polovica v Neku proizvedene električne energije zagotavlja več kot 20 odstotkov slovenske porabe električne energije in ima ključno vlogo pri stabilnosti elektroenergetskega sistema, je spomnil Miroslav Gregorič (Svoboda). Zato bi prenehanje veljavnosti državnega jamstva pomenilo resno tveganje za energetsko varnost države, je opomnil.

"Gre za nujen in pravilen ukrep, s katerim država zagotavlja nemoteno obratovanje jedrske elektrarne v Krškem tudi po 30. juniju letos," je dejala tudi Vida Čadonič Špelič (NSi). Poudarila je, da neposrednih finančnih posledic za državni proračun ne bo. Javna sredstva bi bila potrebna le v primeru jedrske nesreče, in to šele takrat, če bi škoda presegla obvezno zavarovanje v višini 700 milijonov evrov.