STA novice / Poročilo opozarja na razširjenost nasilja nad ženskami v EU

V Agenciji EU za temeljne pravice (FRA) so izpostavili, da danes objavljeno poročilo kaže, da je desetletje po tem, ko so objavili prvo prelomno študijo o nasilju nad ženskami, tovrstno nasilje v EU kljub velikemu napredku na področju zakonodaje in politike še vedno močno razširjeno.

Agencija FRA, evropski statistični urad Eurostat ter Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE), ki so skupaj izvedli raziskavo, so zato pozvali Evropsko unijo, naj zakonodajo, politiko in prakso uskladi z izkušnjami žensk, saj obseg neprijavljenega nasilja kaže, da sistemi ne delujejo ustrezno.

Poročilo kaže, da so nasilje v intimnih partnerstvih, psihološko, ekonomsko in kibernetsko nasilje med najbolj razširjenimi oblikami nasilja, vendar pogosto tudi med najmanj prepoznavnimi, saj je v anketi kar 30,7 odstotka odraslih žensk povedalo, da so od svojega 15 leta doživele psihično ali/in spolno nasilje.

Največ - 57,1 odstotka - jih je bilo na Finskem, najmanj pa v Bolgariji - 11,9 odstotka. V Sloveniji je nasilje doživelo 22,5 odstotka vprašanih žensk.

Da jih je fizično poškodoval intimen partner, je dejalo 7,7 odstotka vprašanih žensk, 17,2 odstotka pa, da so doživele spolno nasilje, vključno z posilstvom ali druge spolne napade. O slednjem je največ žensk poročalo na Švedskem - 17,6 odstotka, sledita Slovaška s 14,6 odstotka in Madžarska s 13,7 odstotka ter 13,1 odstotka žensk v Luksemburgu.

Slovenija je v spodnji polovici s štirimi odstotki žensk, ki so doživele spolno nasilje, najmanj pa jih je v Bolgariji - 2,2 odstotka.

Poročilo z naslovom "Raziskava v EU o nasilju na podlagi spola - dokazi za oblikovanje politike in prakse" kaže tudi, da je digitalizacija poslabšala zlorabe, ki jih trpijo ženske. Žrtev spletnega nadlegovanja je bilo 8,5 odstotka anketiranih žensk, okoli 10 odstotkov pa jih je dejalo, da so intimni partnerji sledili njihovi lokaciji.

Anketa je tudi pokazala, da ženske premalokrat prijavijo nasilje, organi in institucije, ki naj bi se z njim ukvarjale in ga preprečevale, pa ga pogosto spregledajo. Samo 6,1 odstotka žensk je oblastem prijavilo fizične ali spolne zlorabe svojih partnerjev, 11,3 odstotka pa zlorabe drugih. Pri tem so kot razloge navedle sramoto, strah, samoobtoževanje in pomanjkanje zaupanja v policijo.

V poročilu so med potrebnimi ukrepi izpostavili izboljšanje sistemov prijavljanja, v katerih bodo upoštevali vidike žrtev in razlike med spoloma, in zagotovitev dostopa do celostne podpore.

Spolno nasilje ob odsotnosti privolitve mora postati kaznivo dejanje, v pravno varstvo pa je treba zajeti tudi ekonomsko in psihološko nasilje, okrepiti je treba odzive na zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, ter vlagati v sisteme za zgodnje preprečevanje nasilja in zaščito otrok, so poudarili v poročilu.

V raziskavi je med septembrom 2020 in marcem 2024 sodelovalo več kot 114.000 žensk, starih od 18 do 74 let.