STA novice / Z obiskom Ljubljane vlada končuje niz regijskih obiskov (ozadje)

Vlada je v nizu regijskih obiskov v zadnje pol leta obiskala še Pomurje, Podravje, severno Primorsko, Zasavje, primorsko-notranjsko, obalno-kraško in savinjsko regijo, Koroško, Gorenjsko in Posavje. Minuli teden je opravila še prvi del obiska v osrednjeslovenski regiji, ko je obiskala obljubljanske občine.

Regijske obiske so po pravilu sestavljale terenske seje vlade, obiski raznih ustanov, podjetij in ogledi ali izpostavitve naložb, sklenili pa so jih posveti z gospodarstveniki in župani. Pogosto je vlada ob teh obiskih postregla tudi s kakšno pomembnejšo odločitvijo, povezano bodisi z regijo ali nacionalnega pomena.

V središču obiska prestolnice med drugim nadgradnja glavne železniške postaje in nova stanovanja

Tokrat bo vladna seja kar v standardnem okolju sedeža vlade na Gregorčičevi ulici. Sledile bodo aktivnosti na terenu po prestolnici in njeni okolici. Zaključni posvet z gospodarstveniki in župani bo v predsedniški palači.

Program obiska še ni dokončen, bodo pa med drugim v sklopu dogajanja med drugim odprli stanovanjsko sosesko ljubljanskega občinskega stanovanjskega sklada s 87 stanovanji ob Zvezni ulici na območju Zelene jame.

Ob tem je med drugim predvidena še obeležitev začetka 80 milijonov evrov vrednega evropsko sofinanciranega projekta izgradnje in vzpostavitve raziskovalne infrastrukture ljubljanske fakultete za strojništvo. Na programu je tudi odprtje dela protipoplavne ureditve Gradaščice na območju Kozarij.

Na programu sta med drugim še ogled nadgradnje osrednje ljubljanske železniške postaje in podpis pogodbe za namensko dokapitalizacijo družbe SŽ-Infrastruktura prek Slovenskega državnega holdinga in Slovenskih železnic v vrednosti 80 milijonov evrov. Dokapitalizacija bo namenjena financiranju 135 milijonov evrov vrednega projekta nabave nove mehanizacije za vzdrževanje javne železniške infrastrukture. Izbrani ponudnik za posodobitev mehanizacije je italijansko podjetje Tesmec Rail.

Glavno mesto odnose z državo ureja na podlagi zakona

Čeprav je Ljubljana središče najbolj razvitega dela Slovenije, ima kot prestolnica države številne druge funkcije in dodatne obremenitve. Tudi zato država in ljubljanska mestna občina na podlagi zakona o glavnem mestu z dogovori urejata sofinanciranje raznih projektov in nalog.

Ljubljanski župan Zoran Janković je na torkovi novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo s sodelovanjem s trenutno vlado. Tako kot vse ostale občine bi si tudi ljubljanska želela še več, je pristavil, a v splošnem je z razvojem dogodkov zadovoljen.

Osrednjeslovenska regija z največ prebivalci in največjim BDP na prebivalca

Osrednjeslovensko regijo sicer sestavlja 25 občin, poleg Mestne občine Ljubljana še občine Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Logatec, Log - Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika.

Osrednjeslovenska regija je druga največja med 12 statističnimi regijami Slovenije, za jugovzhodno Slovenijo. Obenem je največja po številu prebivalcev, saj v njej živi nekaj več kot četrtina vseh prebivalcev države oz. blizu 570.000. S skoraj 250 prebivalci na kvadratni kilometer je bila tudi najgosteje poseljena regija v državi.

Po svoji legi je središčna, s približno 150 odstotki dosega tudi daleč najvišji bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca in kot edina presega povprečje države. V regiji so ustvarili okoli 40 odstotkov vse bruto dodane vrednosti v državi, na območju je delovalo tudi največ podjetij, nekaj nad 80.000 oz. več kot tretjina vseh v Sloveniji. Skupno so te družbe zaposlovala nekaj manj kot 400.000 ljudi.

Število delovno aktivnih v regiji je bilo sicer za približno tretjino večje od števila prebivajočih v regiji. V regiji je bilo tako predlani za približno 82.400 delovnih mest več, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem na območju.

Osrednjeslovenska regija je tako z zaposlitvenega vidika zelo pomembna za prebivalce drugih regij, dnevno pa predvsem v Ljubljano in nekatere najbolj razvite bližnje občine gravitira veliko število dnevnih migrantov, skoraj 110.000. Predvsem območje prestolnice in vpadnice vanjo so tako tudi konstantno prometno zelo obremenjeni, razmere se iz leta v leto zaostrujejo.

Prav zaradi bistvenega odstopanja osrednjeslovenske regije od ostalih delov države, pri čemer še posebej odstopa Ljubljana, je državni zbor na predlog vlade nedavno sprejel prenovljeni zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki prinaša nov pristop k načrtovanju in izvajanju te politike na državni ravni z večjo samostojnostjo za razvojne regije. Na ta način naj bi bolj učinkovito počrpali razvojna sredstva EU in te razvojne razlike zmanjšali hitreje.