STA novice / Varuh človekovih pravic opozarja na sporne obveznosti po pripravništvu v pravosodju

Ureditev glede pripravništva v zakonu o pravniškem državnem izpitu je problematična zlasti z vidika pravice do plačila za opravljeno delo, pravice do zasebne lastnine, načela sorazmernosti ter pravice do svobodne izbire zaposlitve, so sporočili.

"Varuh ocenjuje, da obveznost vračila celotnega zneska bruto plač lahko predstavlja nesorazmeren poseg v človekove pravice posameznika, saj pripravnik delo opravlja v delovnem razmerju in za delodajalca ustvarja tudi ekonomsko vrednost," so zapisali.

Poleg tega ureditev po mnenju Varuha odpira vprašanje spoštovanja načela sorazmernosti in načela pravičnosti kot elementa načela pravne države ter vidik enakosti pred zakonom. "Zastavlja se namreč vprašanje, ali so primerljivi položaji v zakonodaji obravnavani enako oziroma ali za različno ureditev obstaja razumen in stvarno utemeljen razlog," so zapisali v sporočilu za javnost.

Varuh se v intervenciji, ki jo je na sodišče naslovil skladno s 25. členom zakona o varuhu človekovih pravic, sklicuje tudi na protokol k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, ki varuje pravico do mirnega uživanja premoženja, pa tudi na na Evropsko socialno listino, ki zagotavlja pravico do pravičnega plačila.

Pri tem je izpostavil stališče Evropskega odbora za socialne pravice glede nedopustnosti praks neplačanega pripravništva, ki vodijo v dejansko izničenje plačila za opravljeno delo in pomenijo diskriminacijo mladih. Kot so zapisali pri Varuhu, mora biti vsak poseg v pravico do poštenega plačila za delo in premoženjske pravice posameznika skrbno utemeljen in sorazmeren.

Varuh je v okviru pobude, ki jo obravnava, preučil ureditev 11.a člena zakona o pravniškem državnem izpitu, ki določa obveznost vračila stroškov izobraževanja v višini seštevka bruto plač sodniških, državnotožilskih in državnopravobranilskih pripravnikov, če po opravljenem pravniškem državnem izpitu ne sklenejo delovnega razmerja na poziv ministrstva za pravosodje.