STA novice / Evropski komisar članice EU pozval k znižanju dajatev na energijo (dopolnjeno)

"Še vedno je preveč državljanov v Evropi, ki se soočajo s težavami pri plačevanju računov za energijo. Vsako zimo 42 milijonov ljudi ne more ustrezno ogreti svojega doma, milijoni pa si ne morejo privoščiti klimatskega hlajenja poleti," je danes v Strasbourgu ob predstavitvi ukrepov za znižanje računov gospodinjstev za energijo povedal Joergensen.

Eden od teh je znižanje dajatev, s čimer bi lahko evropska gospodinjstva v povprečju privarčevala 200 evrov letno. "Če lahko, znižajte davke na energijo, predvsem na elektriko, tu je velik potencial," je države pozval komisar.

Poleg tega želi Bruselj potrošnikom olajšati menjavo dobavitelja energije, da bi bilo to možno storiti v 24 urah. Če bi to v celoti izkoristili, bi gospodinjstva v povprečju privarčevala 152 evrov na leto, je ponazoril.

Komisija naj bi tako še ta mesec sprejela tehnična pravila, ki bi gospodinjstvom olajšala menjavo dobavitelja, in priporočila glede ključnih pogodbenih pogojev, da bi lažje primerjala različne ponudbe.

Napovedani ukrepi za znižanje stroškov, porabljenih za energijo, in zmanjšanje energetske revščine poleg tega vključujejo spodbujanje sodelovanja v energetskih skupnostih za pridobivanje energije iz obnovljivih virov in okrepitev zaščite potrošnikov pred odklopom iz omrežja.

Del danes predstavljenega energetskega svežnja je še strategija za povečanje naložb v pridobivanje čiste energije, katere cilj je zasebni kapital preusmeriti v krepitev distribucijskih omrežij, razvoj inovativnih tehnologij za pridobivanje energije z neto ničelnimi izpusti ter izboljšanje energetske učinkovitosti.

Evropska investicijska banka (EIB) bo za podporo tovrstnim naložbam v prihodnjih treh letih namenila 75 milijard evrov, je napovedal Joergensen.

V posebni strategiji pa je medtem Bruselj opredelil ukrepe za okrepitev usklajevanja na ravni EU pri razvoju malih modularnih jedrskih reaktorjev, čemur bo do leta 2028 namenjenih dodatnih 200 milijonov evrov.

Energetski sveženj je sicer po besedah komisarja del dolgoročne strategije za odzivanje na energetske krize, kakršni smo trenutno priča zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

"Sveženj smo pripravili še pred krizo, v kateri smo. Vendar pa je ob pogledu na posledice trenutnega dogajanja v Zalivu in na Bližnjem vzhodu povsem jasno, da so točno takšni ukrepi, ki jih predstavljamo in uvajamo zdaj, nujni za preprečevanje podobnih situacij na dolgi rok," je povedal glede vojne med ZDA, Izraelom in Iranom, ki povzroča nihanja cen na svetovnih trgih z energenti.

Kot je dodal, v Bruslju zelo pozorno spremljajo razmere, da bi videli, ali je treba v odziv na trenutno krizo sprejeti izredne ukrepe. Ti bi v vsakem primeru morali biti začasni in ciljno usmerjeni, je poudaril komisar za energijo.

Po navedbah neimenovanega uradnika bi lahko komisija kratkoročne ukrepe v odziv na trenutno dogajanje na energetskem področju predstavila že v kratkem.