STA novice / Prek SID banke podjetjem in občinam za 280 milijonov evrov ugodnih virov

Kot so sporočili iz SID banke, ki je danes skupaj z ministrstvoma za kohezijo in za gospodarstvo predstavila to operacijo, naslavljajo ključne vrzeli v dostopu do financiranja na področjih raziskav, razvoja in inovacij, konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, energetske učinkovitosti, prehoda v krožno gospodarstvo in trajnostnega urbanega razvoja.

SID banka je lani vzpostavila sistem upravljanja, pripravila okvir izvajanja operacije in začela izbirati finančne posrednike. Zdaj so tik pred podpisom prve pogodbe o izvajanju operacije z Eko skladom in Slovenskim podjetniškim skladom, so sporočili.

Predsednik uprave SID banke Borut Jamnik je povedal, da s to operacijo, med drugim s kombinacijo posojil in garancij ter nepovratne podpore, nadgrajujejo zelo uspešno shemo upravljanja in izvajanja finančnih instrumentov, vzpostavljenih v obdobju 2014-2020.

"Finančni instrumenti predstavljajo stabilno, dolgoročno in vračljivo platformo, s katero združujemo javna sredstva in sredstva finančnih posrednikov. To omogoča izvedbo projektov z visoko družbeno in gospodarsko vrednostjo ter pospešuje razvoj regij in odpornost gospodarstva," je dejal.

Letos bodo po besedah direktorja oddelka za razvoj produktov in evropske programe v SID banki Mateja Zalarja dostopne garancije s subvencijo obrestne mere, posojila za energetske prenove z možnostjo delnega odpisa glavnice posojila, posojila za prehod v krožno gospodarstvo z možnostjo delnega odpisa glavnice posojila ter posojila za urbani razvoj, od leta 2027 pa tudi posojila za raziskave, razvoj in inovacije.

"Naš cilj je zagotavljati cenovno dostopne, ciljno usmerjene in dolgoročno vzdržne finančne vire, ki podjetjem in občinam omogočajo hitrejši razvoj in izvajanje prebojnih projektov," je povedal Zalar.

Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Koprivc je poudaril, da so finančni instrumenti pomembno razvojno orodje. "Omogočajo več vlaganj, več razvoja in dolgoročno krepijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Njihova ključna prednost je revolving učinek, saj se sredstva ne porabijo enkrat, temveč se vračajo in znova uporabljajo še vsaj osem let po zaključku programa," je dodal.

Izpostavil je tudi multiplikativni učinek, saj da javna sredstva pritegnejo dodatni zasebni kapital in sodelovanje z bankami, kar bistveno poveča obseg investicij.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež pa je dejal, da slovenska podjetja uspešno krmarijo v trenutnem razburkanem svetu, da pa pri tem potrebujejo tudi pomoč.

"Zato smo oblikovali ta ukrep, ki bo številnim podjetjem pomagal bodisi pri razvoju novih inovativnih produktov bodisi pri njihovi preobrazbi v krožno ali energetsko bolj varčno delovanje," je povedal Frangež.