STA novice / Slovenija ob koncu lanskega leta s šestimi neizvršenimi sodbami ESČP

V primerjavi s koncem leta 2024 je število sodb ESČP, ki jih države še niso v celoti izvršile, upadlo, in sicer s 3916 na 3889. Največ tovrstnih primerov, kar 904, je bilo povezanih z Ukrajino, 445 s Turčijo in 397 z Azerbajdžanom.

V Sloveniji ob koncu lanskega leta šest sodb ESČP ni bilo v celoti izvršenih. Te so se med drugim nanašale na pravico do poštenega sojenja v civilnih in kazenskih postopkih in na pravico do zasebnega in družinskega življenja. Poročilo je omenilo tudi primer razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji iz časa sanacije bank leta 2013 in 2014 v okviru izvršitve sodbe Pintar in drugi.

Glede na letno poročilo je odbor ministrov Sveta Evrope, ki nadzoruje izvrševanje sodb ESČP, v letu 2025 v pregled prejel nekoliko manj primerov kot leto prej, in sicer 921 v primerjavi z 992 v letu 2024. Trije od teh novih primerov so se nanašali na Slovenijo.

Odbor je lani zaključil skupno 949 primerov, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Eden od teh je bil tudi slovenski primer, pri čemer je odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic Sveta Evrope, leto prej zaključil štiri primere v zvezi s Slovenijo.

Poročilo je pohvalilo napredek v Ukrajini, saj je bilo zaključenih 97 primerov, povezanih s to državo, kljub temu da so okoliščine v Ukrajini zahtevne zaradi še vedno trajajoče ruske agresije, piše v sporočilu za javnost Sveta Evrope. Ponovno pa je ugotovilo tudi pomanjkljivo sodelovanje Rusije, ki je bila iz Sveta Evrope sicer izključena leta 2022, vendar je pravno še vedno zavezana izvrševati sodbe ESČP.

Pri izvrševanju sodb še vedno ostajajo precejšnji izzivi, med njimi zapletenost novih zadev, nenehno naraščanje neizvršenih vodilnih primerov in dejstvo, da je več kot 500 vodilnih primerov neizvršenih že več kot pet let, ugotavlja poročilo.

Vodilni primeri so tisti, pri katerih je sodišče ugotovilo problem v zakonodaji ali praksi na nacionalni ravni, ki od tožene države pogosto terja sprejem novih ali dodatnih splošnih ukrepov, ki bi v prihodnosti preprečili ponovitev podobnih kršitev. Vodilni primeri lahko tudi razkrivajo sistemske oziroma strukturne probleme.