STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Povečano kratkoročno tveganje na področju naftnih derivatov je vlada pripisala nihanjem cen na mednarodnih trgih zaradi vojne v Iranu in logističnim omejitvam pri dobavi, v Sloveniji predvsem od skladišč trgovcev do posameznih bencinskih servisov. Na ravni širše regije medtem goriv ne primanjkuje, so v sporočilu po seji vlade zapisali v njenem uradu za komuniciranje.

Tržni inšpektorat je v soboto opravil nadzor nad prodajo naftnih derivatov na bencinskih servisih. Inšpektorji so pregledali 41 bencinskih servisov in ugotovili, da so bile dobave v zadnjih 14 dneh manj pogoste, v zadnjih dveh pa so bile manjše za polovico in ponekod tudi za dve tretjini. Od ponedeljka do srede so bile na terenu tudi mobilne enote Finančne uprave RS, ki so na različnih lokacijah po državi izvajale nadzor nad spoštovanjem zakona o trošarinah in zakona o prevozu nevarnega blaga. Pri nadzorih niso ugotovile kršitev, oskrba z gorivom pa je bila nemotena.

Vlada je izdala uredbo o državnem prostorskem načrtu za projekt plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru pri Šoštanju. V njem so določene rešitve glede tehničnega, komunalnega, varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora ter tudi urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih posegov v prostor. Elektrarna, ki naj bi prve kilovate proizvedla v začetku leta 2027, bo zasedla do polovice razpoložljive površine jezera. Z močjo do 140 megavatov naj bi predvidoma letno proizvedla približno 140 gigavatnih ur električne energije, kar je primerljivo s povprečno porabo okoli 35.000 slovenskih gospodinjstev. Upravljala jo bo družba HSE SaŠa.

S sprejetjem uredbe je vlada opredelila nadomestilo dobaviteljem električne energije za dobavo gospodinjskim odjemalcem s samooskrbo z letnim netiranjem. Izplačevanje nadomestila je določil decembra lani sprejeti novi zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, namenjeno pa bo kritju stroškov, ki jih imajo dobavitelji zaradi razlik v cenah električne energije med časom visoke proizvodnje sončnih elektrarn in časom povečane porabe ter jih sistem letnega netiranja sam po sebi ne pokrije. Ukrep bo glede na zakonsko določilo veljal do konca leta 2030, zanj pa bo predvidoma namenjenih 21 milijonov evrov letno.

Seznanila se je z informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost ter obravnavala poročilo o uresničevanju tega načrta pred oddajo šestega zahtevka za plačilo. Slovenija je za izvedbo načrta doslej prejela prejela 1,54 milijarde evrov, od tega 1,07 milijarde evrov nepovratnih sredstev in za 470 milijonov evrov posojil. Država je končnim prejemnikom od začetka izvajanja načrta leta 2021 do 20. marca letos izplačala skoraj 1,4 milijarde evrov, od tega letos 87,9 milijona evrov. Trenutno Slovenija pričakuje izplačilo v okviru petega zahtevka, in sicer predvidoma dobrih 230 milijonov evrov.

Potrdila je nekaj prerazporeditev proračunskih sredstev. Med drugim bo Finančna uprava RS znotraj svojega finančnega načrta prerazporedila 786.000 evrov za kritje stroškov uporabe informacijskega sistema, ministrstvo za javno upravo pa bo prerazporedilo 325.000 evrov za izplačilo plač.

Potrdila je spremenjeno uredbo o cestninskih cestah in cestnini, sklep o določitvi višine pristojbine za zunanje stroške za posamezne razrede vozil nad 3,5 tone največje tehnično dovoljene mase ter soglasje k spremembi višine cestnine za uporabo cestninskih cest. Med drugim gre za prenos evropske direktive, po kateri bodo vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone po novem poleg infrastrukturne pristojbine plačevala še dodatno pristojbino za zunanje stroške.

Sklenila je, da je vodnogospodarska ureditev na podlagi projektne dokumentacije za prvo etapo ureditve Kamniške Bistrice od Kamnika do Radomelj nujno potrebna in v javno korist. Sklep se nanaša na del nepremičnine v Šmarci, za katero bodo lahko zdaj izvedli tudi razlastitev.

V načrt razvojnih programov za obdobje 2026-2029 je uvrstila projekt informacijskih storitev za upravljanje prometa v EU, osredotočen na nadgradnjo prometnoinformacijskih storitev z namenom izboljšanja kakovosti, dostopnosti in čezmejne povezljivosti podatkov o prometu v Evropi. Skupna vrednost projekta je 1,43 milijona evrov, od tega bo 600.000 evrov iz evropskih virov.

V načrt razvojnih programov je uvrstila tudi projekt Elektronske informacije o tovornem prometu eFTI4LIVE, ki je med drugim usmerjen v povečanje učinkovitosti tovornega prometa in logistike z nadomestitvijo papirne dokumentacije z elektronskimi podatki v vseh načinih prevoza. Skupna vrednost projekta je 47,8 milijona evrov, od tega na ministrstvo za infrastrukturo odpadeta dva milijona evrov.

Vanj je uvrstila tudi projekt za izvedbo naložb v osnovna sredstva in investicijsko vzdrževanje za potrebe inšpektorata za delo. Ta med drugim predvideva nakup največ šestih službenih vozil in dodatne pisarniške opreme zaradi zaposlitve novih inšpektorjev.

Sprejela je spremembo izhodiščne vrednosti projekta rekonstrukcije in dograditve visokovodnega nasipa Sneberje, ki je uvrščen v načrt razvojnih programov za obdobje 2026-2029. Nova ocenjena vrednost projekta, ki ga bodo dokončali leta 2027, je 4,23 milijona evrov z davkom.

Izdala je novelo uredbe o izvajanju intervencij v podporo vzpostavitvi gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijskemu prenosu znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027. Z njo se med drugim zgornji vstopni prag standardnega prihodka s 500.000 evrov dviguje na 700.000 evrov, s čimer se omogoča dostop do podpore mladim kmetom, ki so prevzeli vodenje tržnih kmetijskih gospodarstev, od katerih se upravičeno pričakuje nadaljnji razvoj konkurenčnosti.

Sprejela je dokument Krajinska politika Slovenije: Krajina - naša skupna dediščina in prihodnost. Gre za strateški in usmeritveni dokument, katerega namen je vzpostaviti skupni dolgoročni okvir za povezano varstvo, načrtovanje in upravljanje krajine na vseh ravneh ter za krepitev pomena krajine v družbi.

Sprejela je tudi načrt upravljanja morskega gospodarskega ribištva v teritorialnih in notranjih morskih vodah Slovenije. Vključuje tudi zahtevo Evropski komisiji za podaljšanje odstopanja od zakonske določbe, ki sicer prepoveduje uporabo vlečnih orodij znotraj treh navtičnih milj od obale, kar je za ribiče z izredno omejeno ribolovno površino po navedbah kmetijskega ministrstva izrednega pomena.

Odločila se je za prostovoljni prispevek za krepitev zmogljivosti Centra za obvladovanje tveganja suše v jugovzhodni Evropi, ki deluje v okviru Agencije RS za okolje in pod okriljem Svetovne meteorološke organizacije. Letos mu bo iz sklada za podnebne spremembe namenila 200.000 evrov.

Podala je soglasje k ceni premoga za letos, ki bo 7,45 evra na gigajoul, kar je skladno s pogodbo med Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj. Določitev cene je po pojasnilih ministrstva za naravne vire in prostor pomembna za zagotavljanje zanesljive oskrbe s toploto v Šaleški dolini v obdobju postopnega izstopa iz premoga. Premogovnik Velenje namreč ostaja glavni dobavitelj lignita za delovanje termoelektrarne, ki opravlja gospodarsko javno službo proizvodnje toplote.

Soglašala je tudi s sklenitvijo okvirnih finančnih sporazumov za dodelitev posojil za prehod v krožno gospodarstvo s kombinacijo nepovratnih sredstev za obe kohezijski regiji za podjetja v lesnopredelovalni industriji. V okviru instrumenta bo do leta 2029 tem podjetjem na voljo za več kot 44 milijonov evrov ugodnih posojil z možnostjo odpisa glavnice kredita do skupno 15 milijonov evrov.

Prav tako je prikimala zakupu oglasnega prostora za promocijo proizvodov iz sektorjev sadja, mleka in mesa v obdobju od začetka aprila do konca novembra. Odobrila je tudi zakup oglasnega prostora za promocijo proizvodov iz shem kakovosti v tem obdobju.

Vlada se je poleg tega seznanila s poročilom o izvajanju strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji v letu 2025. Med bistvenimi aktivnostmi na področju izvajanja strategije so na ministrstvu za finance našteli sprejetje nacionalnega programa finančnega opismenjevanja in ustanovitev sveta za finančno opismenjevanje, sprejetje zakona o individualnih naložbenih računih ter drugo izdajo državnih obveznic za male vlagatelje.

Sandiju Viršku je podelila nov mandat na čelu Agencije za radioaktivne odpadke. Viršek agencijo ob nekajmesečni prekinitvi leta 2022 vodi od marca 2018. Tokratni štiriletni mandat mu bo potekel sredi julija 2030.

V nadzorni svet SID banke je za petletni mandat na predlog ministra za finance imenovala Johna Michaela Denhofa, na predlog ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pa Srečka Jadka. Denhof bo položaj nastopil z dnem pridobitve dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije, Jadek pa po pridobitvi dovoljenja, a ne prej kot 30. avgusta, ko poteče mandat trenutnemu članu nadzornega sveta Marku Tišmi. Denhof bo medtem nasledil Janeza Tomšiča, ki mu je mandat potekel lani.

Za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je imenovala Roka Vidmarja. Na tem položaju bo do imenovanja novega generalnega sekretarja, vendar najdlje do 30. junija.

V svet Zavoda za ribištvo Slovenije je za štiriletni mandat imenovala Lidijo Kramar kot predstavnico ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Stanko Koren kot predstavnico ministrstva za naravne vire in prostor ter Uroša Zgonca kot predstavnika ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.