STA novice / Prva povolilna preizkušnja izvoljenih poslancev imenovanje predsednika DZ (IV) (kronologija)

Funkcija predsednika DZ je druga najvišja funkcija v državi. Prvi med poslanci predstavlja najvišje zakonodajno telo in vodi njegovo delo.

Kandidata lahko predlaga najmanj deset poslancev. Predsednika DZ poslanci volijo na tajnem glasovanju, kandidat pa za izvolitev potrebuje večino vseh poslanskih glasov, torej najmanj 46.

Zato to glasovanje praviloma pokaže tudi obrise nove koalicije, funkcija predsednika DZ je torej tudi pomemben del koalicijskih usklajevanj in je del kadrovskega razreza vsakokratne vladne koalicije.

Predsednika DZ so doslej v vseh sklicih DZ izvolili na ustanovni seji, ne pa tudi vedno v prvem poskusu. Začetki nekaterih sklicev so tako postregli s pestrim dogajanjem in več krogi glasovanj o predlaganih kandidatih.

Napeto utegne biti tudi tokrat. Obrisi prihodnje koalicije namreč še niso povsem jasni.

V kar nekaj mandatih je sicer obveljalo, da mesto predsednika DZ pripade drugi največji koalicijski stranki. A se je že večkrat zgodilo, da je v koalicijskih usklajevanjih ta funkcija pripadla največji vladni stranki. Tako je bilo denimo v iztekajočem se mandatu, ko je vodenje DZ prevzela Urška Klakočar Zupančič iz vrst zmagovalne Svobode.

STA objavlja kronologijo volitev predsednika DZ v posameznih sklicih DZ.

1. sklic DZ: 1992 - 1996

Prvi predsednik DZ je 23. 12. 1992 postal Herman Rigelnik , poslanec LDS, ki je postala največja vladna stranka. Kot kandidata ga je pred tem podprla tudi komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Deset poslancev Slovenskih krščanskih demokratov pa je predlagalo, naj poslanci za predsednika DZ izvolijo Lojzeta Peterleta (SKD). V tajnih volitvah je glasovalo 88 poslancev državnega zbora, osem glasovnic je bilo neveljavnih. Za Rigelnika je glasovalo 48 poslancev, za Lojzeta Peterleta pa 32. Rigelnik je DZ vodil do 14. septembra 1994, ko se je DZ seznanil z njegovim odstopom s poslanske funkcije. Dva dni pozneje je vodenje DZ prevzel Jožef Školč , tedaj vodja poslancev LDS. Zanj je glasovalo 47 poslancev, proti sta bila dva. Čeprav protikandidata niso predlagali, pa s Školčevo izvolitvijo niso bili zadovoljni v koalicijski SKD. Njen predsednik Lojze Peterle je zato odstopil kot zunanji minister in podpredsednik vlade. Školč je na položaju predsednika DZ ostal do 28. novembra 1996.

2. sklic DZ: 1996 - 2000

Predsednik DZ je po volitvah postal Janez Podobnik iz SLS, ki je vstopila v vlado pod vodstvom LDS. Na tajnem glasovanju ga je 3. decembra 1996 podprlo 82 poslank in poslancev, proti njemu so glasovali štirje. Predstavniki sedmih skupin poslancev so še pred glasovanjem na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve podpisali sporazum, s katerim so se zavezali, da bodo njihovi poslanci Podobnika podprli, prav tako pa tudi kandidate za tri podpredsednike. Dogovora ni podpisala le Slovenska nacionalna stranka (SNS). Podobnik je na čelu DZ ostal do 27. oktobra 2000.

3. sklic DZ: 2000 - 2004

Po letu 2000 je vlado znova sestavljala LDS, mesto predsednika DZ pa je dobila druga največja koalicijska stranka ZLSD (danes SD). Večji del mandata, od 10. novembra 2000 do 9. julija 2004, jo je zasedal Borut Pahor . Izvoljen je bil s 63 glasovi za in 25 proti. S funkcije se je poslovil po tistem, ko je bil izvoljen za evropskega poslanca. Od 12. julija 2004 do 22. oktobra 2004 je tako najvišji zakonodajni organ vodil Franc (Feri) Horvat , prav tako poslanec ZLSD. DZ ga je izvolil na to funkcijo s 74 glasovi za in osmimi proti.

4. sklic DZ: 2004 - 2008

Leta 2004, ko je na volitvah zmagala SDS, pa je ta stranka prevzela tako vodenje vlade kot DZ. Prvi med poslanci je postal France Cukjati , ki je DZ vodil od 22. oktobra 2004 do 15. oktobra 2008. Podprlo ga je 58 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 28.

5. sklic DZ: 2008 - 2011

Zmagovalka volitev SD pod vodstvom Boruta Pahorja, ki je vlado sestavil še s strankami Zares, LDS in DeSUS, je mesto predsednika DZ prepustila stranki Zares, ki je na to funkcijo predlagala Pavla Gantarja . Podporo kandidatu so pred glasovanjem napovedali tudi v poslanskih skupinah SD, LDS, DeSUS, SLS in SNS. Na glasovanju 15. oktobra 2008 je Gantar prejel podporo 69 poslancev, proti jih je bilo 13. Mesto predsednika DZ je zasedal do 2. 9. 2011, ko ga je na tej funkciji do izteka mandata nasledil Ljubo Germič iz LDS, ki je na glasovanju prejel 57 poslanskih glasov, 24 poslancev pa je glasovalo proti. Gantar se je za odstop s čela DZ odločil, ko se je Zares junija 2011 odločila, da zapusti koalicijo.

6. sklic DZ: 2011 - 2014

Ustanovna seja 6. sklica DZ je postregla s pestrim dogajanjem. V prvem in drugem krogu je kandidiral Borut Pahor iz SD, podprli sta ga tudi SLS in NSi, poslanci DeSUS pa so "glasovali po svoji vesti". Zmagovalka volitev Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića pa je predlagala svojo kandidatko Mašo Kociper, a pri podpori ostala osamljena. Premik je prinesel šele tretji krog glasovanja. Pahor je izstopil iz igre, SD je podprla kandidatko Kociper, a tudi to ni prineslo zadostnega števila glasov za izvolitev. Med kandidate je tedaj stopil predsednik Državljanske liste Gregor Virant s podporo ad hoc koalicije Liste Virant, SDS, SLS, DeSUS in NSi. Funkcijo predsednika DZ je z 52 glasovi za in 38 proti nastopil 21. decembra 2011. Omenjena koalicija strank pa je po neuspelem poskusu predsednika PS Jankovića oblikovala vlado, ki jo je vodil predsednik SDS Janez Janša. Virant je s čela DZ odstopil 28. januarja 2011 po izstopu njegove stranke iz koalicije. Po razpadu vladne koalicije pod vodstvom Janše je vlado oblikovala PS z Alenko Bratušek, v koalicijo so vstopile še DL, DeSUS in SD, mesto predsednika DZ pa je zasedel Janko Veber iz SD. Mandat je nastopil 27. februarja 2013, na glasovanju ga je podprlo 52 poslancev, 34 jih je bilo proti.

7. sklic DZ: 2014 - 2018

Kandidaturo za prvega med poslanci je sprva napovedal predsednik DeSUS Karl Erjavec, a si je nato premislil. Med razlogi je tedaj navajal negotovost pri sestavi bodoče koalicije in razdelitvi ključnih funkcij. Predsednik DZ je nato postal Milan Brglez iz na volitvah zmagovite SMC, ki je vladno koalicijo oblikovala še z DeSUS in SD. Na tajnem glasovanju 1. avgusta 2014 je prejel podporo 66 poslancev, eden je glasoval proti.

8. sklic DZ: 2018 - 2022

Pred ustanovno sejo 22. junija 2018 je bilo v igri več imen za vodenje DZ. Izid volitev je namreč poslance razpršil med večje število poslanskih skupin, zato je bilo sprva precej negotovosti, kdo bo sestavljal vladajočo koalicijo. Kot kompromisni kandidat se je tik pred ustanovno sejo pojavil predsednik NSi Matej Tonin . Na čelo DZ je bil izvoljen z glasovi 80 poslancev. A se je NSi pozneje umaknila iz pogajanj o oblikovanju koalicije pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca. Tonina je tako po treh mesecih na čelu DZ nasledil Dejan Židan , sicer predsednik SD, ki ji je kot drugi največji stranki v Šarčevi vladi pripadlo mesto predsednika DZ. Funkcijo je nastopil 23. avgusta 2018 s podporo 49 poslancev, medtem ko jih je bilo osem proti. Po padcu Šarčeve vlade in oblikovanju vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše, je Židan 3. marca 2020 s funkcije predsednika DZ odstopil, dva dni kasneje, 5. marca, ga je nasledil Igor Zorčič (takrat SMC). Ta je DZ vodil do izteka mandata, čeprav je vmes izstopil iz SMC in prestopil v opozicijsko poslansko skupino nepovezanih poslancev, vladna koalicija je skušala večkrat razrešiti, a ji ni uspelo nabrati zadostnega števila glasov.

9. sklic DZ: 2022 - 2026

DZ je na ustanovni seji 13. maja 2022 za predsednico DZ izvolil poslanko in tedanjo podpredsednico največje parlamentarne stranke Gibanja Svoboda Urško Klakočar Zupančič . Ta je mesto na čelu DZ zasedla kot prva ženska, na glasovanju je prejela podporo 55 poslancev, 25 jih je bilo proti. Koalicijo so sestavile Svoboda, SD in Levica.