STA novice / V Woltu za čim hitrejši začetek javne razprave o prenosu pravil EU za platformne delavce

Direktiva, sprejeta leta 2024, za platformne delavce uvaja domnevo obstoja delovnega razmerja. Kot zaposleni pri digitalnih platformah, in ne kot samozaposleni, bodo pravno obravnavani, če bodo delali po navodilih in pod nadzorom v skladu z nacionalno zakonodajo in veljavnimi kolektivnimi pogodbami, pa tudi sodno prakso Sodišča EU. Pogoje bo določila vsaka članica posebej.

Rok za prenos direktive v nacionalne pravne rede je 2. december letos. V podjetju Wolt Slovenija si želijo, da bi se prenos te direktive začelo čim bolj javno in transparentno pripravljati skupaj z vsemi deležniki, od sindikatov do platform in delodajalskih organizacij, je za STA dejal vodja javnih politik za Adriatic regijo pri podjetju Wolt Slovenija Jan Škoberne.

Direktivi pri Woltu ne nasprotujejo, je pa pomembno, da se pri njenem prenosu v slovensko zakonodajo postavi zelo jasne kriterije glede domneve obstoja delovnega razmerja. "Da tukaj ni avtomatizmov, ampak da je jasno, da če ni nadzora, če imajo vsi svobodo sprejemanja oziroma zavračanja nalog, če imajo svobodo do izbire delovnega časa, če lahko delajo tudi za konkurenčne ali katerekoli druge izvajalce, potem jasno niso zgolj zaposleni pri eni platformi," je dejal.

Po Škobernetovih besedah bo direktivo treba prenesti z mislijo, kako zagotoviti višja plačila za dostavljavce, ob razumevanju, da je treba potrošnikom zagotoviti najnižjo ceno storitve, ob tem, da je ta še vedno profitabilna tudi za trgovce oz. restavracije.

To po prepričanju sogovorca ne bo enostavno, je pa mogoče ter terja sodelovanje in začetek javnega dialoga.

K čim hitrejšemu začetku procesa implementacije evropske direktive o platformnem delu so v zadnjih dveh letih pozivali tudi v sindikatu Mladi plus, ki akt vidijo kot dobro priložnost za naslovitev problematike prekarnega dela. Sindikati sicer že več let zahtevajo, da se platformnim delavcem prizna status redno zaposlenih, s tem pa osnovne delavske in socialne pravice.

Interne raziskave podjetja Wolt, ki jih vsako leto izpolni okoli 25 odstotkov od vseh 6000 registriranih dostavnih partnerjev platforme, po Škobernetovih besedah sicer kažejo, da si jih velika večina želi ohraniti fleksibilen model. Interna raziskava, ki jo je za Wolt Slovenija izvedel inštitut Copenhagen Economics, je tako pokazala, da 71 odstotkov anketiranih dostavljavcev bolj ceni svobodo samostojnega podjetnika kot varnost, ki bi jo imeli kot redno zaposleni, je predstavil.

Interne raziskave so prav tako pokazale, da velika večina registriranih dostavnih partnerjev prek Wolta dela manj kot 10 ur tedensko. "Zato mi, ko gledamo bazen dostavnih partnerjev, v resnici niti ne vidimo velikega povpraševanja po potencialni redni zaposlitvi," je povedal Škoberne.

V luči implementacije evropske direktive si zato pri Woltu želijo, da zakonodaja omogoči možnost izbire med fleksibilnim modelom, sodelovanjem preko agregatorjev ali pa neposredno zaposlitev. Vsak od teh modelov po Škobernetovem mnenju prinaša svoje pluse in minuse. Več varnosti običajno pomeni nižja plačila, več fleksibilnosti pa običajno pomeni višje zaslužke, je prepričan.

Direktiva prinaša tudi zagotovila, da platformni delavci ne bodo mogli biti odpuščeni na podlagi odločitve, ki jo bo sprejel algoritem ali sistem za samodejno odločanje.

Kot je poudaril Škoberne, pri Woltu že zdaj nobena odločitev, ki bistveno vpliva na dostavljavca, ni sprejeta izključno z avtomatizacijo. Prav tako vsako leto objavijo poročilo o delovanju Woltovih algoritmov, med drugim o tem, kako ti oblikujejo interakcije z uporabniki, dostavnimi partnerji ter restavracijami in trgovinami.

Sindikat Mladi plus sicer od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu opozarja na posledice energetske draginje, predvsem višjih cen goriv, na dostavljavce pri podjetju Wolt. Od podjetja zato v sindikatu zahtevajo gorivni dodatek, z jasno metodologijo in datumom uveljavitve, ter pisno zagotovilo, da bo ta znesek v celoti prenesen na dostavljavce.

Kot je pojasnil Škoberne, plačila že zdaj aktivno prilagajajo na praktično dnevni ravni in upoštevajo vrsto dejavnikov na določenem trgu. "Tudi sindikati so sami v eni svoji objavi že ugotovili, da so bili aktivirani nekateri bonusi in dodatki, ki se mogoče ne imenujejo neposredno gorivni dodatek," je še dejal.