STA novice / Gospodarske usmeritve bodoče vlade bolj kot skozi izhodišča koalicijske pogodbe vidna skozi interventni zakon (tema)

Analitika se strinjata, da so izhodišča koalicijske pogodbe nek splošen in nedoločljiv okvir. Kljub temu so po mnenju Novkovića v njih vidni poudarki nove koalicije. Nakazani ukrepi na področju gospodarstva obetajo večji poudarek na produktivnosti, debirokratizaciji, boljšem poslovnem okolju za gospodarstvo in investitorje, razvoju kadrov v povezavi z gospodarstvom in vitki državi. Vendar pa jih do konkretnih rešitev v koalicijski pogodbi še ni moč presojati, dodaja.

Pomembna ideološka vrednostna smer se po njegovem mnenju kaže v zapisanem, da rešitev za demografski problem Slovenije ni v priseljevanju. Ob tem poudarja, da gospodarstvo potrebuje proaktivno politiko priseljevanja na področju deficitarnih kadrov in tujih talentov. Brez nje se lahko zavre razvoj in onemogoči prava rast blaginje, opozarja. Tuji delavci namreč že zdaj pomembno prispevajo v zdravstveno in pokojninsko blagajno. "Nobena modra država ne zapira vrat pred pridnimi tujimi delavci in talentiranimi strokovnjaki," opozarja. Brez slednjih tudi ne bo večjega povratka talentiranih Slovencev iz tujine, dodaja.

Tudi po mnenju profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Bogomirja Kovača se bo šele v koalicijski pogodbi videlo, kaj ta izhodišča zares pomenijo. Bolj konkreten je medtem interventni omnibus zakon, ki so ga pripravili v NSi, SLS in Fokusu, Demokratih in Resnici, meni.

Ekonomisti fiskalne učinke tega zakona, ki je všečen za nekatere skupine, gledajo z veliko zaskrbljenostjo. Ne drži, da zakon v celoti koristi zgolj bogatim, ima pa s svojim nesistemskim značajem precejšnje negativne, zlasti makroekonomske posledice, opozarja. Predlagatelji pa so tudi s hitenjem njegovega sprejemanja želeli "predvsem zadovoljiti svoje politične podpornike", meni.

Zakon ima klasično neoliberalno držo s t. i. ekonomiko ponudbe, ki se običajno pojavlja pri desnih vladah. Njegov osrednji instrument je znižanje davkov, za kar "mislijo, da lahko spodbudi gospodarstvo", a glede na dosedanjo zgodovino običajno ne prinese nobenih pozitivnih ekonomskih rezultatov, poudarja.

Že zdaj pa se kaže protislovje v tem, da gospodarski nosilci pozivajo državo, naj povečajo pomoč gospodarstvu, hkrati pa vztrajajo, da so ukrepi nižanja davkov dobri. Z združitvijo nižanja davkov in večanja proračunske porabe "trčimo v fiskalne omejitve". V tem pa po njegovih besedah tiči zanka, zaradi katere vlada ne bo mogla uresničevati zastavljene politično-ekonomske agende. Slovenija je odvisna predvsem od mednarodnih ekonomskih odnosov, ki pa trenutno "onemogočajo neko veliko ekonomsko eksperimentiranje", opozarja Kovač.

Novković meni, da želi Levica z napovedjo posvetovalnega referenduma o tem zakonu "braniti določene skupine, ki pričakujejo zmanjšanje obsega proračunskega financiranja, ki jim ga je prav Levica v zadnjem mandatu omogočila v večji meri". To sklepa tudi zaradi lanske izjave gospodarskega ministra Matjaža Hana (SD), da rezerve za razbremenitev plač vidi že znotraj obstoječega proračuna.

Ta se je od leta 2022, ko je zaradi epidemijskih ukrepov narasel za približno štiri milijarde, do letos povečal še za enkrat toliko, pa za tako izrazito rast obsega javne porabe v zadnjem mandatu ni bilo tako močnega razloga. Tako je dosedanja vlada pripeljala proračunski primanjkljaj do dovoljenega roba po pravilih v EU, opozarja Novković.

Bolj kot posvetovalni referendum so za Kovača resnejši pravno-politični instrumenti sicer naknadni zakonodajni referendum ali ustavna presoja zakona, a so tudi politično precej kočljivi. S takšnimi potezami bodoča opozicija pač mora izražati svoje nestrinjanje, je dodal.

Analitika tudi menita, da se v pogajanjih med desnimi strankami težko še kaj zalomi. "Za zdaj se zdi, da potencialni koalicijski partnerji skupaj z Resnico relativno pričakovano vlečejo poteze vse od imenovanja predsednika DZ naprej," ocenjuje Novković.

Tudi Kovač meni, da je interes vseh strank, ki se pogajajo, povsem jasen, vse ostalo pa je "igra, s katero si malce kupujejo čas". Trenutno je po njegovem mnenju še najbolj kočljiv sporazum z Resnico oz. njena opredelitev in vloga, ki jo bo glede na svoj položaj zunanjega sodelavca vlade odigrala pri razdelitvi delovnih teles v DZ, predvsem njegovih nadzornih komisij.

Vse ostalo je po njegovem mnenju dogovorjeno. "Pa tudi če ni, bo dogovorjeno takrat, ko bo režiser te politične predstave določil, da pade zavesa oz. da so vsi potrebni koraki za ustanovitev vlade izpolnjeni," je sklenil.

Način poganja Demokratov Anžeta Logarja, ki so Svobodi v pogajanjih očitali preskromna pogajalska izhodišča in jih tudi sproti komentirali, pri pogajanjih s prvakom SDS Janezom Janšo pa so se zavili v molk, je po oceni Novkovića težko komentirati, "ker nimamo uvida v konkretne vsebine v ozadju pogovorov".

Kovač pa meni, da je bila vloga Demokratov vseskozi določena in da pri tem ni nikakršnih presenečenj. "Morda za tiste, ki Logarja in način konstelacije nastanka Demokratov pred tem niso poznali," dodaja. Ta stranka ima po njegovi oceni največje težave za svoje preživetje, "kar najbrž tudi njeni akterji vedo".