STA novice / Pred oblikovanjem delovnih teles DZ polemike zlasti glede pozicije Resnice (dopolnjeno) (ozadje)

Vodje poslanskih skupin bodo dogovor o ustanoviti delovnih teles in razrezu mest v njih med poslanskimi skupinami poskušali doseči že na četrtkovem posvetu pri predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću.

Nato pa jih na petkovem kolegiju čaka priprava predloga odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ ter predlog sklepa o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih in določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ.

Po informacijah N1 naj bi predlog predvideval 23 delovnih teles DZ. Ta so prilagojena pred tednom dni sprejetim spremembam zakona o vladi.

Pri določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, kolegij predsednika DZ skladno s poslovnikom upošteva velikost poslanske skupine ter razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije. Vsaki poslanski skupini se praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu, določa poslovnik.

Pri določanju vodilnih funkcij pa se ob velikosti poslanske skupine upošteva tudi porazdelitev drugih funkcij v DZ, delegacijah v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih, še navaja poslovnik.

Iz bodoče opozicije kritike o sedenju Resnice na dveh stolih in svarila pred onemogočanjem opozicijskega nadzora

Največ političnega brbotanja in vprašanj je bilo v minulih dneh okoli mest v nadzornih komisijah DZ, torej komisiji DZ za nadzor javnih financ in komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), kjer po poslovniku večina članov in vodilne funkcije pripadajo opoziciji. Pri tem bo pomembno tudi, ali bo Resnica obravnavana kot opozicijska poslanska skupina ali kot stranka bodoče koalicije.

Predsednik DZ Stevanović je v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija potrdil neuradne informacije STA, da predlog razreza, ki so ga pred četrtkovim posvetom prejeli vodje poslanskih skupin, ne predvideva mest za Resnico v obeh omenjenih nadzornih komisijah.

Stevanović je dejal, da je bila to njegova zamisel, ki da je v njegovi glavi zrasla že pred dnevi. Ob tem je zatrdil, da je zadnji dni poslušal "laži in špekulacije" o tem, da bodo zasedli položaje, ki pripadajo opoziciji in izvajajo parlamentarni nadzor. Verjame, da je zdaj vsem "prekleto nerodno", da so to trdili.

Naj bi pa po neuradnih informacijah omenjeni razrez stranko pri dodelitvi ostalih mest vseeno opredeljeval kot opozicijo. Resnica namreč vztraja, da v koalicijo ne gre in bo opozicijska stranka, bo pa po drugi strani podpirala vsaj nekatere predloge nove vlade, ki se oblikuje pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše. Ta brez glasov Resnice tudi nima zadostne večine, torej 46 glasov za izvolitev za mandatarja.

Na položaj Resnice so v teh dneh opozorili v strankah Svoboda, SD in Levica, ki se bodo v tem mandatu preselile v opozicijo. Spomnili so, da so na ločitev med pozicijo in opozicijo vezane tudi nekatere funkcije DZ, med drugim prav v nadzornih komisijah. Večina in predsedovanje v teh "pripada jasni opoziciji", je v torek dejal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic.

Ob tem je kot težavo, ki jo ima aktualni sklic DZ, navedel, da še niso "razčistili osnovnega demokratičnega načela, kdo je v poziciji, kdo v opoziciji". Kot je dodal, se morajo v stranki Resnica v tem tednu odločiti, del česa bodo. Na dveh stolih naenkrat se ne bo dalo sedeti, meni.

Predsednik SD Matjaž Han pa je danes ob robu Slovenske turistične borze v Portorožu dejal, da ga nihče ne more prepričati, da Resnica ni koalicijska stranka in je del opozicije. Zato bo po njegovih besedah zanimivo zlasti ravnanje stranke ob razdelitvi mest v delovnih telesih. Tako je prepričan, da bi bilo korektno, da Resnica oz. njen predsednik pove, da so del koalicije. To lahko spoštujejo, vse ostalo pa je izigravanje, je sklenil.

Na možnost, da bi opoziciji bila onemogočena možnost vršiti nadzor nad oblastjo, je opozoril tudi prvak Levice Luka Mesec. Nastajajoči koaliciji je med drugim očital, da želi imeti večino v Knovsu, da bo lahko izpodbijala vse ugotovitve in preiskave o aferi Black Cube. Stranka pa je danes, še preden je na poslanske mize prišel predlog razreza mest v delovnih telesih, na X zapisala še, da bo Resnica služila kot "figov list za desnico v nadzornih telesih".

Tudi politični komentatorji z opozorili o potencialno oteženem nadzoru oblasti

Da je lahko ob danih razmerjih v DZ učinkovita nadzorna vloga parlamenta, zlasti opozicije v nadzornih komisijah, otežena, so v teh dneh ocenjevali tudi poznavalci političnega dogajanja.

Politični komentator Aljaž Pengov Bitenc je v torkovih Odmevih na Televiziji Slovenija opozoril, da formalnega in dejanskega nadzora ne bo, če "dejanska opozicija" v nadzornih komisijah ne bo dobila s poslovnikom določenih pooblastil.

Tudi politolog in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Miro Haček je v torek za Studio ob 17h na Radiu Slovenija izpostavil, da bi stranke opozicije, ki definitivno ne podpirajo vlade, "zelo težko, če ne celo nemogoče" izvajale nadzor nad policijo in obveščevalnimi službami, če ne dobijo potrebne večine v nadzorni komisiji.

Nekdanji vidni član SDS Miha Brejc pa je v nedeljski oddaji Politično s Tanjo Gobec ocenil, da bi bilo priznanje statusa opozicije Resnici "škandal brez primere".

V preteklosti različna ravnanja strank, ki so iz opozicije podpirale vlado

Na drugi strani političnega parketa medtem spominjajo na vlogo Levice v vladi Marjana Šarca, v kateri je kot opozicijska stranka nastopala kot zunajkoalicijska partnerica vlade. Levica se je sicer tedaj mestom v nadzornih komisijah DZ odpovedala.

Situacija pa se je nekoliko spremenila po padcu Šarčeve in nastopu Janševe vlade sredi mandata. Tedaj je SNS Zmaga Jelinčiča, ki je kot opozicijska stranka podprla vlado in Janeza Janšo za mandatarja, dobila mesto v Knovsu. Opozicija je sicer v tej komisiji imela večino, a le skupaj s SNS.

Je pa situacija v tokratnem sklicu DZ posebna tudi, ker je Resnici kot opozicijski stranki z izvolitvijo njenega predsednika Zorana Stevanovića pripadlo tudi mesto predsednika DZ, ki je običajno del kadrovskega razreza vsakokratne vladne koalicije.

Stranke bodoče opozicije so tako denimo pozvale, naj se Resnica, če res namerava ostati v opoziciji, odpove mestu na čelu DZ. Prvak SDS Janša pa je medtem dejal, da pravilo o tem, da vodenje DZ pripada koaliciji, ni nikjer zapisano.

Prav v SDS pa so v preteklem mandatu glede tega imeli drugačno stališče. Po tem, ko je tedanji predsednik DZ Igor Zorčič izstopil iz koalicijske SMC v opozicijo, so namreč prav zaradi tega dvakrat predlagali njegovo razrešitev. Za ta korak sicer niso imeli zadostne večine.